PRIMSS: Zavod, kjer si lahko to, kar si

Nikolina Jeretič, strokovna vodja PRIMSS-a, in Matic Munc, zunanji strokovni sodelavec na PRIMSS-u, sta z odzivom zadovoljna in s še večjo vnemo izvajata in načrtujeta različne nove projekte, ki so predvsem namenjeni dijakom in študentom. Prav tako izvajata interaktivne strokovne delavnice, ki so namenjene strokovni kot tudi laični javnosti. Del tima PRIMSS sta tudi Nina Markovič in Mateja Stanič, pravnici, ki skrbita za pravno svetovanje. Obiskali smo jih na sedežu PRIMSS-a in se pogovorili o njihovih preteklih, tekočih in v prihodnje načrtovanih projektih.

Od premiernega predvajanja PRIMSS-ovega socialnega eksperimenta so minili slabi tri meseci. Kako ocenjujete projekt iz sedanje perspektive? Do katerih ugotovitev sta prišla?

Nikolina: "Šele zdaj pravzaprav počasi dojemam, kakšen val komentarjev in debat smo sprožili s tem projektom. Iskreno povedano, tako velik odziv me je pozitivno presenetil. V tem primeru se je pokazala vsa veličastnost človeške radovednosti in precejšnja mera pripisovanj lastnih prepričanj na druge. Da razložim. Projekt je za naše lokalno okolje precej inovativen, nevsakdanji. Kot tak je precej štrlel iz nekega povprečja. Že tak pristop, ne glede na temo, je zbudil veliko zanimanja. Drugi del zgodbe je pa način, kako so ljudje interpretirali dogajanje na posnetku. Precej iz pozicije, jaz sem dober in bi zagotovo pomagal, drugi pa so slabi in zato niso pomagali. Pri tem se zastavlja vprašanje, kdo so ti drugi? In kako lahko predvidevamo, da se bodo drugi prav tako odzivali? Ljudje se radi vidimo v lepi luči, kar seveda ima evolucijsko vrednost, ampak kakšen krat pri tem pretiravamo. Zatiskamo si oči pred samim seboj, ne upoštevajoč vseh vidikov in oblik človeškega življenja. So ljudje v stiski, ki nas potrebujejo in je prav stopiti zraven. Ja, to ni vedno prijetno in nas lahko spravi v zadrego in nelagodje, ampak nikoli ne moremo vedeti, kdaj bomo sami na drugi strani. Morda je prav lastni strah in občutek krivde prispeval k temu, da smo v drugih videli prav sebe. Drugim pa lažje pripišemo negativne lastnosti, mar ne?"

Matic: "Odziv javnosti na Obali in tudi širše je bil res presenetljiv. Tudi na kavi me kdaj točaj vpraša, če spet kaj snemamo. To samo pomeni, da je tak način razbijanja stereotipov zelo odziven in pomeni spodbudo za naprej. Seveda pa bi bilo zelo prevzetno, če bi trdil, da lahko z enim filmom v trenutku spremenimo miselnost ljudi. Vendar gre za proces in tale prvi eksperiment je samo en kamenček. Gremo naprej!"

Ali lahko pričakujemo kaj podobnega v prihodnje?

Nikolina: "Nekaj že imava v misli, ampak je še prezgodaj o tem govoriti. Naj bo presenečanje."

Matic: "Ah, idej ne manjka. Je pa tudi res, da bolj zapleteni načrti pomenijo vključevanje večje ekipe sodelavcev in zelo podrobno organizacijo. Počakajte in boste videli."

Lahko poveste kaj več o projektih, ki so sledili socialnemu eksperimentu?

Nikolina: "Na PRIMSS-u smo predvsem usmerjeni v dijaško in študentsko populacijo. Ko načrtujemo projekte, smo osredotočeni na njihove potrebe in želje. Dijakom gremo nasproti, študente pa vabimo zraven. Kaj to pomeni? V vmesnem času od socialnega eksperimenta sva se predstavila vodstvom koprskih srednjih šol in jim ponudila svoje storitve na področju svetovanja dijakom, ki so, kot v primeru študentov, subvencionirana s strani ŠOUP-a. Odzivi so, kar pomeni, da nam zaupajo. Na eni od šol smo na pobudo učenca šole predstavili prej omenjen eksperiment in se v razredu pogovorili o tem, kako se sami spoprijemajo s svojimi ali pa stiskami drugih. Zgovorno in odločno so zagovarjali svoja stališča. Zelo pohvalno. Študente pa vabimo zraven, da skupaj z nami soustvarjajo zanimive in aktualne vsebine. Zelo dobro obiskano je naše neformalno praktično usposabljanje za mlade svetovalce pod vodstvom Matica, ki smo ga imenovali "Učna baza", in poteka v Študentskem centru Univerze na Primorskem. Trenutno poteka usposabljanje že druge skupine Učne baze, seznam za tretjo je že poln. Matic bo povedal kaj več o tem."

Matic: "Namen projekta Učne baze je usposobiti mlade svetovalce različnih interdisciplinarnih in humanističnih strokovnih profilov za samostojno delo v okviru njihove izobrazbe, izkušenj in pripravljenosti, delo v paru, vodenje podpornih skupin, organizacije pogovorov in delavnic ter drugih aktivnosti v okviru veščin psihosocialnega svetovanja. V Obalni regiji smo prepoznali potrebo po večjem številu psihosocialnih svetovalcev za različna področja stisk in težav, saj so pogosto strokovni delavci na šolah, v nevladnih organizacijah in seveda tudi starši ter sami mladi soočeni z dejstvom, da primernih oblik pomoči enostavno ni na voljo. Iz tega razloga smo v sodelovanju s ŠOUP-om na PRIMSS-u oblikovali učno bazo, ki nudi osnovni “paket” spretnosti in znanj za praktično delo mladih svetovalcev. V učni bazi so trenutno vključeni predvsem študentje biopsihologije, saj organizatorji menimo, da bodo v prihodnje postali prepoznaven in kakovosten kader na trgu dela ter jim je potrebno nuditi še dodatno možnost pridobivanja neformalnih znanj in veščin na področju svetovanja. Naša skupna želja je, da se bodo lahko vključili v delovanje v različnih sferah javnega življenja in tako obogatili ponudbo na Obali."

Nina: "Kot je povedala Nikolina, velik del naših aktivnosti izhaja iz posluha mladih, zato smo v sklopu projekta "Študentska svetovalnica", vsako sredo na voljo za svetovanje študentom in dijakom tudi iz pravnega področja. Mladim na tak način pomagamo z odgovori na vprašanja, ki so povezana s študijem kot npr. kako je z izjemnim vpisom v višji letnik?, kako do subvencioniranega bivanja pri zasebnikih ali kako do štipendije? Seveda pa smo na voljo tudi za druga, bolj splošna pravna vprašanja, kot so: kako napisati pogodbo in kako je z dohodnino ter vprašanja s področja socialne varnosti. Študentska svetovalnice je le eden izmed stalnih projektov, ukvarjamo pa se še z drugimi projekti, ki so namenjeni informiranju mladih in pravnemu svetovanju ranljivim skupinam."

Na PRIMSS-u izvajate psihološka svetovanja samo za dijake in študente?

Nikolina: "Psihološka svetovanja so namenjena vsem, ki sami začutijo, da potrebujejo takšno obliko pomoči. Cena 90-minutnega svetovanja je dostopna, za dijake in študente pa subvencionirana s strani ŠOUP-a. Povpraševanje je, kar je dober pokazatelj naše prepoznavnosti in strokovnosti. Predvsem pa srčnosti, da lahko posamezniku nudimo varen kraj, kjer je sprejet prav takšen kot je. Brez obsojanj in predsodkov."

Matic: "Prvi trije meseci so pokazali, da so potrebe po psihosocialnem svetovanju na Obali velike. To pomeni, da bomo morali tudi obseg svetovanj kmalu povečati. Mene osebno predvsem veseli delo s študenti in študentkami, ki so ravno v obdobju oblikovanja trdne identitete in se soočajo s temeljnimi eksistencialnimi vprašanji, kot so osamosvojitev od staršev, karierne poti, trdna partnerstva ..."

Ponujate pa tudi storitve pravnega svetovanja?

Nina: "Tako je. Vodilo PRIMSS-a je med drugim tudi celovit pristop k obravnavi posameznika, kar pomeni, da gresta psihološko in pravno svetovanje z roko v roki. Prav to komplementarnost je moč zaslediti v različnih situacijah, s katerimi se srečujejo posamezniki, ki imajo možnost, da se obrnejo na nas s prošnjo za pomoč. V sklopu "Pravne svetovalnice" izvajamo poleg pravnega svetovanja dijakom in študentom tudi projekt z naslovom "Pravno svetovanje za socialno ogrožene", ki ga sofinancira občina Izola. Namen tega projekta je, da nudimo brezplačno pravno svetovanje vsem socialno ogroženim prebivalcem izolske občine, projekt pa se izvaja že od leta 2011 v prostorih v Koprski ulici 18 v Izoli, kjer naju z Matejo lahko najdete. Prednost PRIMSS-a je ravno naš čut do ranljivih skupin, zato kljub osredotočenosti na mlado populacijo, hkrati ne zapiramo vrat tudi preostalim družbenim oz. starostnim skupinam."

Ali so se posamezniki navadili, da se obračajo na PRIMSS tudi s težavami s pravnega področja?

Nina: "Lahko povem, da smo na PRIMSS-u imeli v lanskem letu skupaj 311 uporabnikov, ki so koristili storitve pravnega svetovanja, od tega 110 brezposelnih in 86 % izolskih občanov. Naš cilj je, da se uporabnikom čim bolj približamo in zato skušamo zaobjeti različen sklop pravnih storitev, znotraj katerih nudimo pravno svetovanje iz več področij od upravnega, do civilnega prava, kot so delitev dediščine, odškodnine, izvršbe, vprašanja iz družinskega prava in iz delovnopravnega področja, skratka naše storitve segajo do meje, od koder je nadalje potrebno že zastopanje z odvetnikom. Poleg tega pa se posamezniki na nas obračajo tudi za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, npr. za denarno socialno pomoč, otroški dodatek, dohodnino itd. Na PRIMSS-u smo tudi močni zagovorniki alternativnega reševanja sporov, saj verjamemo v moč pogovora in smo na voljo tudi za mediacijo, ki jo izvaja Matic."

Katere teme obravnavate oziroma načrtujete v okviru interaktivnih strokovnih delavnicah?

Nikolina: "Na prvi delavnici smo obravnavali samopoškodbeno vedenje med otroci in mladostniki, ki je pogosto spregledana tema in s tem posledično še vedno obravnavana z mnogimi predsodki in stereotipi. Mladi o svojem vedenju pogosto molčijo in svoje rane skrivajo v strahu pred reakcijami okolja. Naš namen je odpirati prav takšne teme, ki so nekoliko odrinjene na obrobje. O katerih se v javnosti redko ali neradi pogovarjamo. Druga delavnica je bila organizirana pod naslovom "Težavni" otroci in njihova obravnava. Naslov je nekoliko provokativen, s katerim sva pravzaprav poskusila razbiti določene predsodke o otrocih s težavami in izpostaviti problem prehitrega etiketiranja tistih, pri katerih težave niso prisotne. Kakšenkrat se zanemarjajo značilnosti določene razvojne stopnje, v kateri se otrok oziroma mladostnik nahaja. Za mladostništvo je na primer značilno uporništvo, kar je dober znak, da se mladostnik osamosvaja. Verjamem, da si vsak starš za svojega otroka želi, da nekega dne postane samostojen in neodvisen od drugih."

Matic: "Glede tematik je zadeva takšna, da želimo odgovarjati na potrebe lokalne skupnosti. Želimo si še več odzivnosti vseh zainteresiranih, da nam enostavno sporočijo, na katerih področjih potrebujejo več specifičnega znanja in bomo pripravili takšno izobraževanje – včasih iz lastnega znanja in včasih z gostujočimi strokovnjaki. Je pa na naših seminarjih in delavnicah vedno živahno, zelo spodbujamo iskreno komunikacijo vseh udeležencev. Po moji oceni so se ljudje zasitili morečih predavanj, kjer ne morejo aktivno sodelovati."

Nina: "Lahko trdim, da je Zavod PRIMSS zares odličen primer vsebinske odprtosti in hkrati ciljne osredotočenosti na skupine potrebne pomoči – "ranljive skupine". To so v mojih očeh tudi mladostniki v času odraščanja, ko še posebej absorbirajo informacije iz okolja in jih je potrebno zaščititi z ozaveščanjem o aktualnih problematikah z namenom, da spodbudimo njihovo kritično mišljenje. V ta namen izvajamo projekt "STOP spletni propagandi terorizmu", v sklopu katerega bomo v kratkem izdali publikacijo in izvajali še druge aktivnosti, ravno z namenom spregovoriti tudi o takih, morda nepoznanih ali tabu temah med mladimi. Vsekakor pa v prihodnje načrtujemo še druge projekte iz naslova skrbi za spoštovanje človekovih pravic in strpnosti, spodbujanja aktivnega državljanstva in odprte družbe ter prizadevanja za družbeno in medgeneracijsko kohezijo."

Za konec me zanima, kako ocenjujete svoje delo v kontekstu izjemno zahtevnih družbenih okoliščinah, kot je recimo spoprijemanje z begunsko krizo?

Nina: "Pojav migracij je v družbi vseskozi prisoten, vendar se je v zadnjih letih še posebej razširil zaradi izrednih razmer na bližnjem vzhodu. Povečan tok migracij je tako v družbi povzročil določene spremembe, ki se odražajo na eni strani v povečani solidarnosti do ogroženih skupin, na drugi strani pa v povečanem strahu pred neznanim, ki se odraža v ksenofobiji, rasizmu in sovražnem govoru, zlasti po poročanju o domnevnih napadih skrajnih skupin po Evropi. Odziv javnosti se ob takih dogodkih sproži kot verižna reakcija različnih oblik neodobravanja in sovražnega govora, ki vodijo v spodbujanje neenakosti v družbi, povečuje nestrpnost in odklonilen odnos do različnih etničnih skupin, prosilcev za mednarodno zaščito in tistih, ki jim je bila ta odobrena. Da bi se učinkovito soočali z migracijami na naših tleh ter sprejemali razvoj družbe v mednarodni in kulturni luči, menim, da je potrebno ta pojav približati civilni družbi preko javnih razprav, osebnega stika in družbenih omrežij, ki so dandanes vse bolj prisotna. Ključ do strpnosti in medkulturnega dialoga je ravno v informiranju in ozaveščanju o enakosti, saj ravno s širjenjem informacij zapolnimo "nevednost" in zmanjšujemo strah. Rešitev vidimo v aktivnem vključevanju različnih segmentov družbe na več ravneh: povezovanje vladnega z nevladnim sektorjem, povezovanje različnih akterjev nevladnega sektorja in v angažiranju posameznikov, ki lahko s svojim lastnim delovanjem pomembno doprinesejo k preprečevanju sovražnega govora ter vsakršne nestrpnosti, izključevanja in diskriminacije. Predvsem pa je pomembno približevanje in spodbujanje dobrih praks integracije, k čemur si tudi na PRIMSS-u prizadevamo in usmerjamo svoje aktivnosti na to pot."

Nikolina: "Zame je človek, samo človek. Ni razlike. Zame je stiska, samo stiska, ki je univerzalno čustvo. Ne pozna razlik. Razumem, da je prav tako strah univerzalno čustvo. Predvsem pred drugačnostjo in posledično nepredvidljivostjo. Soočamo se s stisko in strahom na obeh straneh mejnih prehodov. In kako pomiriti ta izjemno močna čustva? Morda z iskanjem neke srednje poti med odgovornostjo in solidarnostjo, kar je predvsem naloga državnih organov. Mi na PRIMSS-u pa poskušamo graditi strpnost in zaupanje tako pri tistih, ki se zaradi migrantske krize počutijo ogroženi, kot tudi pri tistih, ki se zaradi višje sile zatekajo k nam po pomoč. Zavedamo se, da nimamo večjega vpliva, ampak se trudimo po svojih najboljših močeh. In to šteje."

Matic: "Eno izmed načel delovanja PRIMSSa je tudi spodbujanje družbene aktivnosti vsakega posameznika, predvsem mladih. V mesecu marcu lahko pričakujete dogodek, s katerim bomo naglasili še enega izmed zaskrbljujočih pojavov v naši družbi – porast neonacističnih skupin in miselnosti prav med mladimi. Menim, da se moramo na spremembe v družbi odzivati hitro in odločno."