PRIMORSKI HIDROGEOGRAF O NEVARNOSTI VODNIH VIROV: "Kerozin se je razlil le nekaj kilometrov od glavnega zajetja pitne vode za celotno slovensko Istro"

Dr. Gregor Kovačič, hidrogeograf in profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, predstojnik oddelka za geografijo. 

"Ob takih dogodkih se vedno znova odprejo že neštetokrat prežvečena vprašanja o varnosti virov pitne vode, še posebej kraških virov pitne vode, ki so posebej občutljivi za različne oblike onesnaženja. Kraška podtalnica ima namreč zelo nizko samočistilno sposobnost, ki je: prvič, posledica odsotnosti debelejšega sloja prsti in/ali sedimentov nad zakraselo (votlikavo) podlago, ki ne more zadržati morebitnega onesnaženja, ki nemudoma skozi razpokano kamnino preide v podzemlje," je pojasnil Kovačič.

Sposobnost filtracije je torej zelo slaba, razlaga Kovačič, odstranjevanje onesnaženja pa je praktično nemogoče, kar pomeni, da smo ob onesnaženju prepuščeni naravni sposobnosti redčenja onesnaževal. "Drugi ukrepi zmanjševanja koncentracije onesnaževal niso možni; in drugič, dejstva, da podzemeljsko pretakanje poteka po zapletenem in tudi dokaj nepoznanem sistemu razpok in kanalov, kjer lahko onesnaževalo prispe do zajetja pitne vode hitro in v visokih koncentracijah, lahko pa se v manjših koncentracijah sprošča daljše časovno obdobje in nek vodni vir za dalj časa izloči iz sistema oskrbe s pitno vodo. Zato so pri varovanju kraških voda smiselni in ekonomsko opravičljivi zgolj preventivni ukrepi varovanja," poudarja Kovačič.

Kovačič: "Železniška proga ni urejena tako, da bi ob nesrečah zagotavljala vodotesnost"

Ob tem je spomnil na nedavni požar v obratu Fragmat v Podskrajniku, ki je pokazal, da se nesreče dogajajo in to veliko pogosteje, kot jih predvidevajo različni scenariji analiz tveganja kraških vodnih virov. "Splošno znano dejstvo je tudi, da transport po železnici, ki poteka v neposrednem zaledju kraškega izvira Rižane, predstavlja resno grožnjo za oskrbo prebivalcev slovenske Istre s pitno vodo, saj železniška proga ni urejena na način, da bi ob nesrečah zagotavljala vodotesnost in preprečevala izlivanje nevarnih snovi v kraško podzemlje.

In tokrat se je zgodilo tisto, kar se je po verjetnostnem računu moralo prej ali slej zgoditi in je prišlo do nesreče, pravi sogovornik. "Težko je govoriti o tem, kakšne bodo posledice za vir pitne vode – to bodo pokazale opravljene analize vode iz izvirov v prihodnjih dnevih, tednih - vsekakor pa je to pravi trenutek za sprejemanje odločitev dolgoročnega pomena. Bomo na območju dali prednost varovanju strateškega vira pitne vode za slovensko Istro ali bomo v njegovem zaledju še vedno dopuščali z varovanjem kraških virov pitne vode nezdružljivih dejavnosti?" se sprašuje profesor.