PRIMER JESENIŠKE DEKLICE: Mama in očim osumljena hudega zanemarjala in surovega ravnanja

Kriminalisti v preiskavi potrjujejo sum, da sta mama in očim deklico hudo zanemarjala in z njo surovo ravnala. Ovadili so ju tudi za povzročitev posebno hudih poškodb, ki so vodile v smrt. Za obe kaznivi dejanji jima grozi do 20 let zapora.

Deklico so v zdravstveni ustanovi v soboto sprejeli s številnimi poškodbami. Poškodbe na različnih delih telesa so glede na dosedanje ugotovitve nastale v obdobju zadnjih nekaj mesecev, ko sta za otroka skrbela osumljenca, je danes v izjavi novinarjem pojasnil vodja kranjskega sektorja kriminalistične policije Primož Donoša.

"Ugotovili smo, da je bilo vsaj zaradi zadnjih poškodb v nevarnosti otrokovem življenje in o tem stanju otroka je eden od osumljencev v soboto tudi sam obvestil reševalce," je dejal Donoša in dodal, da kriminalisti še vedno intenzivno preverjajo morebitne sume drugih nezakonitih dejanj, s čimer bodo seznanili pristojno državno tožilstvo.

Tudi policisti so bili o dogodku obveščeni v soboto. V preiskavi so obema osumljencema odvzeli prostost in ju pridržali, nato so ju v okviru 48-urnega policijskega pridržanja v ponedeljek s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalno sodnico, ki je za oba odredila sodno pridržanje. Trenutno pa poteka še eno zaslišanje pred preiskovalno sodnico, ki se bo odločila, ali bo za osumljenca odredila pripor.

Oba sta osumljena povzročitve posebno hudih telesnih poškodb, ki imajo za posledico smrt žrtve, zaradi česar jima grozi od treh do 15 let zapora. Poleg tega sta bila oba ovadena tudi za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, za kar je zagrožena kazen do petih let zapora.

Policija prav tako kot jeseniški center za socialno delo o morebitnih kaznivih dejanjih v družini v preteklosti ni bila obveščena. Zato družine doslej ni obravnavala. Je bil pa eden izmed osumljencev pred leti obravnavan zaradi spora z odraslo osebo v zasebnem prostoru, a brez elementov nasilja.

"Otrok, ki je tragično umrl, ni imel možnosti spregovoriti in pokazati na nasilje, zato spodbujamo vse, naj glas takih otrok postane okolica in ljudje, ki so v njihovi bližini, saj običajno veliko vidijo, vedo za nasilje, a zelo malokrat spregovorijo," so pozvali policisti.

"Vsak ima možnost oziroma dolžnost naznaniti tovrstna kazniva dejanja," je izpostavil Donoša in dodal, da je to izrednega pomena za nadaljnji razplet primera in zaščito žrtve. "Ko gre za otroke žrtve nasilja, bodite njihov glas in ne ostanite v anonimnosti!" pozivajo policisti.

Prijavo nasilja lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije, po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe, pojasnjujejo na Policijski upravi Kranj.

Da niso imeli informacij, da bi bilo v družini karkoli narobe, zagotavlja tudi direktorica Centra za socialno delo Jesenice Anita Bregar. Čeprav je dekličin oče najprej dejal, da je pristojne na centru opozarjal na nasilje v družini bivše partnerke, je Bregarjevi povedal drugače. Ta ga je včeraj zvečer poklicala in zagotovil naj bi ji, da ni ničesar sumil, morda je edino v jezi komu zabrusil, da novi partner ni dober za otroke.

Razveza med staršema naj bi potekala zgledno. Pri določanju skrbništva in stikov z otroki naj ne bi bilo nobenih težav. Sama sta se dogovorila, da gredo starejše tri hčere k očetu, najmlajša pa k materi.

Deklica naj bi imela zlomljeno ključnico in trtico, poškodbo glave in reber. Mati je šele po dveh dneh, ko ni več kazala znakov življenja, poklicala 112 in rekla, da je deklica padla po stopnicah.

Vsako leto 400 primerov pretepenih otrok

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS)  opozarjajo, da mora biti "tragični dogodek opomin za vse, ki odločajo v naši državi ali imajo stike z otroki, in vso javnost". "Vsi smo odgovorni za otroke, ki so najbolj ranljivi del naše družbe. Družina bi morala biti najbolj varno zavetje za otroke," so poudarili.

Navajajo statistiko TOM telefona za otroke, da so lani svetovalci po pogovoru otroke kar v 123 primerih takoj napotili na policijo. "Gotovo je šlo za kakšno od oblik nasilja, ki zahteva takojšnjo reakcijo," je poudarila predsednica ZPMS Darja Groznik. "Nasilje v družini je v naši družbi velik problem. Pozivamo odločevalce k čimprejšnjemu sprejetju novele zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki mora učinkovito poseči na področje nasilja v družini, prav tako pa potrebujemo ozaveščanje naše družbe, da je vsakršno nasilje popolnoma prepovedano," je še dodala Groznikova.

Forum zoper telesno kaznovanje otroka pri ZPMS že desetletje opozarja na problematiko nasilja nad otroki, predvsem v družini, poudarjajo v sporočilu za javnost. A ugotavljajo, da kljub njihovim prizadevanjem prepoved telesnega kaznovanja otrok v Sloveniji še vedno ni uzakonjena.

"Moje misli so z očetom, s sestrami deklice in s sorodniki. Vsem izrekam iskreno sožalje. So trenutki, ko zmanjka besed. Zgodba, ki se ne bi smela zgoditi, me je pretresla, šokirala, je nepredstavljiva in neopravičljiva. Žal nasilja nihče ni mogel preprečiti. Ne sorodniki, ne sosedje, ne zdravstvo, ne sociala," je navedla ministrica Kopač Mrakova.

Spomnila je, da so na ministrstvu že pripravili zakon o preprečevanju nasilja v družini. Javna razprava je že končana, zakon pa bo še julija obravnavala vlada. "In v tem zakonu smo razširili krog oseb, ki morajo prijaviti nasilje v družini, če ga zaznajo," je navedla.

Konkreten primer pa je v pristojnosti CSD Jesenice, ki so ga že zaprosili za pojasnila, je še dodala ministrica.

Policija je na območju celotne države lani obravnavala 1200 kaznivih dejanj nasilja v družini, kaznivih dejanj surovega ravnanja zoper otroke pa nekaj čez 400. Storilci teh kaznivih dejanj so običajno člani družine oziroma bivanjske skupnosti, je pojasnil Donoša.

Nasilje nad otroci običajno izvajajo starši oziroma skrbniki, dodajajo. Dogaja se torej za štirimi stenami doma, kjer bi se moral otrok počutiti najbolj varnega.