Pri obnovi Piranskega svetilnika pomagajo prostovoljci

"Svetilnik je zame naša speča Trnuljčica in skrajni čas je, da jo zbudimo," je spomladi povedala Pirančanka Tončka Senčar. Potem ko je vrsto desetletij kar nekako nerazumljivo pozabljen in prazen sameval ter propadal, je na piranski občini malo bolj vztrajno pobezala, tako da so se stvari končno začele premikati. Občina Piran se je namreč odločila, da letos na njem izvedejo nujne investicijsko vzdrževalne posege, katerih namen je predvsem zaščita zunanjosti rotunde, v kateri so signalizacijske luči in svetilničarjevo stanovanje z vsem potrebnim za njegovo delovanje. S tem bodo v prvi fazi rešili objekt pred propadanjem, kaj bo v njem, ko bo obnovljen, pa še ni dorečeno.

Na podlagi konservatorsko restavratorskega programa in skladno s pogoji in soglasjem Zavoda za varovanje kulturne dediščine Piran izvaja restavratorska dela specializirano podjetje CRMA d. o. o. iz Ilirske Bistrice, pri katerem vodi delo mojstrov Alex Batista, mag. umet. ak. rest., nadzor nad restavriranjem pa vodi Jure Bernik iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Piran.

Nadvse navdušujoče je, da so se v obnovo vključili tudi prostovoljci. Tako je društvo Anbot na sobotnem sejmu starin, domače obrti in darov narave, ki je  na Tartinijev trg pritegnil kar 80 razstavljavcev in množico obiskovalcev, organiziralo sanacijo starih škur oziroma polken z objekta svetilnika. To je bil v bistvu začetek Anbotovega študijskega krožka »Svetilnik«, na katerem bodo pod strokovnim mentorstvom restavratorja Alexa Batiste pomagali k njegovi obnovi oziroma oživitvi. Na sejmu so tako na praktičnem primeru predstaviti obnovo škur in obenem pri meščanih ter obiskovalcih vzbudili zanimanje za skrb pri ohranjanju kulturne dediščine v Piranu.

"Obnavljamo tri celotna okna svetilnika, ki so bila že v razpadajočem stanju. Na njih je kar nekaj slojev barve, kakšnih pet smo jih našteli, in odstranjujemo jih z lavo ter fenom in seveda z obilo drgnjenja. Stara so več kot 50 let in verjetno so jih naredili še tukajšnji italijanski mizarji, kar se vidi po posebnih utorih, ki so jih delali stari piranski mojstri," je povedal Anbotov mentor krožka Vedran Bakotič, ob skupini študentk in študentov mednarodne poletne šole na Turistici. Ti so kot prostovoljci ob njegovih navodilih v senci šotora, a kljub temu zaradi dobrih 30 stopinj v znoju obdelovali stare škure. Med študenti so bili tudi Poljaki in Portugalci, popoldne pa so jih zamenjali člani Duštva meščanov mesta Pirana. Ob delu in vnemi so bili vsi deležni nemalo zanimanja obiskovalcev sejma, ki so tam lahko izvedeli vse potrebno za to, da se sami strokovno in pogumno lotijo obnove svojih škur doma.

Bakotič je še povedal, da bodo škure po odstranitvi starih slojev barve mizarsko popravili, tako da se bodo tesno ulegle v okvir oken, nato pa pobrusili in pobarval, pri čemer se s spomeniškim varstvom še odgovarjajo o niansi barve, ki jo bodo določili oni.