PREŠLI NA ZIMSKI ČAS: Ste že zavrteli kazalce nazaj?

Poletni čas, ki se vsako leto konča z zadnjo oktobrsko nedeljo, je bil uveden z namenom boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe. Zagovorniki premikanja urnih kazalcev opozarjajo na prihranek energije, po drugi strani pa nasprotniki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje. Prav tako si raziskave niso enotne o dejanski koristnosti premikanja kazalcev pri energetski varčnosti.

Zimski čas najprej upeljali v Nemčiji

Skoraj vse evropske države in severna Amerika premikajo ure na poletni čas. Ta je bil najprej vpeljan v Nemčiji in Avstriji leta 1916, pozneje tudi drugod, vendar so po drugi svetovni vojni takšno premikanje večinoma ukinili. V šestdesetih in sedemdesetih letih se ga zaradi energetske krize marsikje ponovno vpeljali.

Prehajanje na poletni čas je sicer v Sloveniji uredil že zakon iz leta 1983, sprejet zaradi naftne krize. Da pa vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo uro nazaj in zadnjo nedeljo v marcu za uro naprej, smo dokončno določili leta 2006.

EU vztraja pri premikanju kazalcev

Države EU so leta 2007 izdelale poročilo o vplivu določb o poletnem času na delovanje določenih sektorjev. Po preučitvi poročil držav članic je Evropska komisija sprejela zaključek, da je sedanja ureditev poletnega časa še vedno primerna. Nobena članica namreč ni izrazila želje po ukinitvi ali spremembi poletnega časa.