PRED SPROŽITVIJO POSTOPKA PROTI HRVAŠKI: Res Evropska komisija ne more narediti nič?

Zunanji minister Karl Erjavec je minuli mesec napovedal, da naj bi Slovenija postopek sprožila do konca februarja, vendar je ta časovni okvir po trenutnih neuradnih ocenah preozek. Verjetneje je, da bo pismo poslala v prihodnjih mesecih. Pričakovati je, da bo tožbo vložila še ta vlada. Glede na predviden časovni okvir za volitve in glede na trimesečni rok, ki ga je treba upoštevati po sprožitvi postopka, so prihodnji meseci logičen časovni razpon, v katerem naj bi sprožila postopek.

Slovenija se po razpoložljivih informacijah sklicuje na povezavo med arbitražno odločbo in hrvaško pristopno pogodbo, konkretno na aneks 3 in poglavje 5, ki se nanaša na ribištvo, ter na dejstvo, da je obveznost spoštovanja mednarodnega javnega prava del evropskega prava.

Juncker: državi se morata dogovoriti sami

Komisija ne more storiti ničesar, razen da obe strani poziva k uresničitvi arbitražne odločbe; komisija pravno ne more storiti ničesar, ocenjujejo nekateri diplomatski viri EU. O povezavi med arbitražno odločbo in pravnim redom EU, ki jo potrjuje tudi omenjeni zapisnik komisije, pa viri pravijo, da povezava med arbitražno odločbo in hrvaško pristopno pogodbo komisiji ne omogoča postopka na Sodišču EU.

Predsednik komisije Jean-Claude Juncker poudarja, da se morata državi dogovoriti med seboj in da njun spor ne zanima nikogar drugega. Ob tem krepi politični pritisk z očitki, da sta Slovenija in Hrvaška odgovorni za širitveni proces. Juncker namreč izpostavlja, da zaradi slabe izkušnje s Slovenijo in Hrvaško nobena država ne bo mogla v EU, ne da bi prej rešila odprta dvostranska vprašanja. Ta pogoj je komisija vključila tudi v novo širitveno strategijo.

Hrvaška je tista, ki noče spoštovati razsodbe arbitražnega sodišča, vzpostavljenega na podlagi tega sporazuma, sklicujoč se na kršitev, ki pa jo je sodišče temeljito raziskalo in presodilo, da lahko kljub temu nadaljuje delo. Kljub temu v Bruslju ne razlikujejo med odgovornostjo Slovenije in Hrvaške.

Gre za vpliv evropske strankarske politike?

Pasivnost Junckerjeve komisije, ki sicer s ponosom razglaša svojo "političnost", je mogoče pojasniti z vplivom evropske strankarske politike. Hrvaški premier Andrej Plenković je namreč član najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke.

Plenković bo v sredo v Bruslju na kosilu s kolegijem komisarjev. Z Junckerjem bosta imela nato skupno novinarsko konferenco. Na vprašanja, ali pripravlja Juncker kakšen predlog v pomoč pri reševanju problema, v Bruslju pravijo: "Na naši strani ni nobenega novega razvoja dogodkov."