Pred Hitlerjem ni bil varen niti Božiček

Božič, praznik, ki pomeni mir v domovini

Med drugo svetovno vojno je bilo prebivalstvo Nemčije pretežno katoliške veroizpovedi in božič je bil preveč pomemben praznik, da bi se ga nacisti kar znebili, četudi je predstavljal vse tisto, kar je Hitler preziral. Božič je tradicionalno gledano pomenil praznik, ki prinaša mir za vse človeštvo, vendar je to za Hitlerja bila nekoliko preširoka razlaga. Težko bi podprl tovrstno definicijo božiča, medtem ko je istočasno pripravljal načrte za pomor milijonov ljudi v plinskih komorah. Zavedajoč se kontradiktornosti teh dveh zadev, se je odločil, da Nemcem božič predstavi kot "praznik, ki dejansko pomeni mir v domovini, za avtohtono prebivalstvo, slednji pa je možen le z odpravo sovražnikov iz države – Judov, Romov, komunistov in homoseksualcev."

 Okraski za božično drevesce

Tudi drugi vidiki božiča so se z nacizmom morali spremeniti. Čeprav je moderno božično drevo eksplicitno nemški "izum", je zvezda, ki jo tradicionalno postavijo na vrh drevesca predstavljala problem za naciste. Namesto nje so nacisti raje videli, da se na vrh namesti svastika.

Nič ni bilo nenavadnega, če so na božičnem drevesu viseli okraski v obliki granat in mitraljezov. Okraski, ki so "preživeli" tiste čase in pričajo še danes, so: rdeče žarnice s svastikami, kovinski kljukasti križi ali orli. Obstajali pa so tudi okraski s Hitlerjevim portretom, na katerem niso manjkali niti njegovi značilnimi brki.

Božič kot orodje nacistične propagande

Od leta 1939, le šest let po tem, ko je Hitler prišel na oblast, je bil božič že popolnoma preoblikovan v orodje nacistične propagande. V nekem članku iz tistega časa je bilo mogoče prebrati: "Ko praznujemo nemški božič, v krog družine vključimo vse tiste, ki se nemške krvi, ki uveljavljajo svojo nemško narodnost ..."

Leto 1944 je bilo tudi leto zadnjega nacističnega božiča. Le štiri mesece kasneje je Führer umrl. Po vojni pa so nacistične ideje kmalu izzvenele.