PREBEGLI SIRCI V RESNICI IRAČANI? 14 prebežnikov v Postojni zaprosilo za azil

Center za tujce, Postojna

Migranti so se na pot proti Avstriji oziroma Nemčiji, kamor bi radi prišli in kjer jih čakajo sorodniki oz. prijatelji, podali ob koncu avgusta. Pot je v začetku po njihovih besedah potekala dokaj gladko, zataknilo pa se je v Sloveniji, kjer jih oblasti v Centru za tujce v Postojni držijo že osem dni. 

Kljub slabim razmeram, ki naj bi jih tujci trpeli v centru, pa so bili moški danes prisiljeni prositi za mednarodno zaščito Slovenije oz. azil, saj bi jih oblasti v nasprotnem primeru ponovno poizkušale vrniti na Madžarsko, kjer pa jim zaradi strožje zakonodaje grozi od tri do pet let zapora. 

Štirinajsterica je zaprosila za azil

Od Sirije do Postojne; deset dni dolga, nevarna in draga pot

Kot nam je povedal sogovornik, ki želi ostati anonimen, kar je sicer za osebe, ki vložijo prošnjo za azil povsem običajno, se je s skupino sedmih prijateljev in sorodnikov na pot proti Nemčiji podal 29. avgusta. Pot ga je najprej ponesla v Turčijo, nato prek Grčije v Makedonijo in naposled v Srbijo. Za potovanje je že potrošil približno 4000 dolarjev, nam je povedal, še posebej draga pa je bila pot iz Srbije v “Avstrijo” za kar je prebežnik moral plačati 1500 evrov. 

Tihotapec je sicer prebežnike dodobra povlekel za nos. Pred slovensko mejo jim je namreč rekel, da se nahajajo na avstrijski meji. Prebežniki so bili tako prepričani, da so se že znašli na svojem cilju, ko so jim slovenski organi pregona povedali, da temu ni tako. 

Je Slovenija sploh varna?

Štirinajsterica migrantov si v Sloveniji ne želi ostati. “Slovenije ne poznam, družino in prijatelje imam v Nemčiji in Avstriji, nobeden me ni obvestil, če je ta država sploh varna,” je povedal 35-letni sogovornik, ki je sicer visoko izobražen, saj je v domovini končal 5-letno fakulteto ekonomske smeri. 

“Policija me je ujela pred osmimi dnevi. Mislil sem, da je to Avstrija. Presenečen sem bil, ko so me prijeli. Povedali so mi, da sem v Sloveniji. Zakaj so me prijeli, ne vem, rabim samo varnost,” nam je še povedal 35-letni begunec, ki pa se v centru za tujce ne počuti prav nič domače. “Pripeljali so me sem in ne vem, ali je to zapor ali taborišče. Ne smem uporabljati niti svojega telefona ali interneta.” 

Jožje Konec

Skupina v istem postopku kot vsak tujec brez dokumentov

V centru medtem navedbe 35-letnika zanikajo in poudarjajo, da je šla skupina skozi isti postopek kot vsak tujec, ki pride v center v Postojno. “Tujci so v jeziku, ki ga znajo, pisno seznanjeni s svojimi pravicami in to tudi podpišejo,” nam je povedal Jože Konec, vodja Centra za tujce. V centru so podvrženi številnim nadzornim inštitucijam. Ta teden je center, prav zaradi domnevnih prebežnikov, obiskal tudi predstavnik varuha človekovih pravic, ki očitanih kršitev ni ugotovil. 

Tujci so sicer v center v Postojni nameščeni na podlagi odločbe, ki jo poda policija. Oseba v t.i. postopku vračanja je v centru sprejeta in oskrbljena. Prebežniki so deležni zdravstvene in psihosocialne oskrbe, vključijo pa se lahko tudi v številne druge prostočasne dejavnosti. Dobro je poskrbljeno tudi za versko oskrbo, neglede na veroizpoved. Istočasno tečejo tudi uradni postopki ugotavljanja identitete in pridobivanja dokumentov za vračanje tujcev. Na koncu, ko v centru vedo, kdo oseba je in kaj želi ter ima ustrezne dokumente, jo pospremijo na letalo, vlak ali avtobus, da lahko zapusti državo.