Poslanci SDS za izredno sejo DZ o slovenskem pravosodju
Poslanci SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom so danes vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi obravnavali predlog priporočila v zvezi z izvajanjem načela pravne države z vidika učinkovitosti, nepristranskosti in neodvisnosti pravosodja. Zavzemajo se za reformo pravosodnega sistema, so sporočili iz poslanske skupine SDS.

Poslanke in poslanci SDS so v zahtevi izpostavili nekatere primere, ki po njihovi oceni kažejo, da je dvom v nepristranskost sodstva upravičen. Še zlasti so opozorili na primer Patria. Ta je "montiran sodni proces, v katerem se ne obračunava samo z akterji slovenske osamosvojitve, temveč po svojem bistvu v prvi vrsti predvsem z vrednotami slovenske osamosvojitve", menijo.
Podpisnice in podpisniki zahteve za sklic izredne seje DZ predlagajo, da državni zbor po razpravi odloča o sprejetju predloga priporočila z več ugotovitvami. Med slednjimi je ugotovitev, da je nujna celovita reforma pravosodnega sistema, ki naj gre v smeri racionalizacije, postopnega zmanjševanja števila sodnikov in tožilcev ter povečanja njihove učinkovitosti.

Zakonodajna reforma mora omogočiti preglednost dela pravosodnega sistema, njegovo večjo učinkovitost in skrajšanje postopkov, preprečiti pa mora zlorabe pravosodnega sistema za politične procese, navajajo v SDS.
Med predlaganimi priporočili, ki naj jih po njihovih besedah upošteva vlada, je tudi, da sodniki izgubijo mandat v primeru, da so na katerikoli stopnji odločanja glasovali za odločitev, ki pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki ga je kot takega s sodno prakso že potrdilo ustavno sodišče pred odločanjem ali pa če odločijo v nasprotju s sodno prakso sodišč višje stopnje.
Med priporočili navajajo tudi, naj sodni svet posreduje predlog za razrešitev sodnika državnemu zboru po uradni dolžnosti ali na podlagi obvestila ustavnega, višjega ali vrhovnega sodišča ter da morajo sodišča višje stopnje pravnomočno odločiti na pritožbeni stopnji.
Kot pogoj za sodniško in tožilsko službo pa naj se določi, da je sodnik ali tožilec lahko le tisti, ki kot sodnik ali uradna oseba ni nikoli sodeloval v kakršnihkoli postopkih, v katerih je kršil temeljne človekove pravice in svoboščine, sodeloval v javnih organih ali organih organizacij, ki so kršile temeljne človekove pravice ali svoboščine, še navajajo v SDS.
Vir: Uredništvo/STA



Commenti 0
Sii il primo a commentare.