Pomladne nadloge: alergije in klopi

»Aaa, čih! Na zdravje! Aaa, čih! Res je!« Zveni tako vaša pomladanska sezona?
Kako si olajšati življenje v spomladanskem času, če vas pestijo alergije smo povprašali direktorja zavoda za zdravstveno varstvo, dr. Milana Kreka.

»Ljudje alergični na cvetni prah zaznajo znake kot so pekoče oči in prekomerno solzenje, kihanja ter voden izcedek iz nosu in v hujših primerih tudi pojav težkega dihanja. Zaradiv seh težav je moteno tudi spanje in pojavi se utrujenost. Običajno se ti pojavi dogajajo spomladi v času cvetenja številnih rastlin. Težko se je izogniti cvetenju ker je prah vse okoli nas in ga veter zanaša tudi po več kilometrov daleč. Koncentracija cvetnega prahu se poveča ob sončnem in vetrovnem vremenu in manjša ob deževnem vremenu. Večja kot je koncentracija večji so problemi ki sem jih zgoraj naštel. Včasih pomaga, da se ljudje zadržujejo v zaprtih prostorih ali pa na mestih kjer recimo ni veliko rastlin na katere so alergični. Možna je tudi selitev za krajši čas v drug kraj, kjer ni teh prahov. Ko ljudje pomislijo, na to, da so njihove težave verjetno povezane tudi s cvetenjem rož naj obiščejo zdravnika. Danes se da s sodobnimi zdravili omiliti alergično reakcijo, pri zdravniku pa bodo dobili tudi za ustrezna navodila kako naj se vedejo v času cvetenja,« nam je povedal Krek.

Klopi - prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni
Klopi prenašajo povzročitelje različnih bolezni. Pri nas sta najpogostejši klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Navadni klop, je najbolj pomembna in najbolj razširjena vrsta v Evropi. Najdemo jih praktično na celotnem območju Evrope, do nadmorske višine 1100 m. Najbolj jim ustreza vlažno in zasenčeno okolje, zato živijo na območjih listnatih gozdov z bujno podrastjo. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Glede tega je potrebno vedeti, da se je v zadnjih letih temperatura zaradi podnebnih sprememb znatno dvignila, zato tudi ne preseneča večje število klopov, ki prežijo tako na nas, kot na naše hišne ljubljence.

Pri prehodu na človeka pride klop najpogosteje v stik z okončinami in išče pot do kože. Išče tiste predele kože, ki so nežnejši in je prodor lažji. To so zlasti predeli na zadnji strani kolenskega sklepa, pod pazduho ali v dimljah. Ko najde ustrezno mesto, kar lahko traja več ur, se prične pritrjevati, nato začne sesati kri ali medcelično tekočino. Ugriz je neboleč, saj pred sesanjem izloči nekaj sline, ki vsebuje snov, ki povzroči lokalno omrtvičenje in snov, ki prepreči strjevanje krvi. Klop ostane pritrjen različno dolgo, lahko tudi 14 dni. V Sloveniji je dokazano, da prenašajo klopi najmanj dva povzročitelja bolezni in sicer: povzročitelja klopnega meningitisa in borelioze.

Nevarnost ugriza klopa zmanjšamo: Če se oblečemo v gladka oblačila, kar klopom otežkoča oprijemanje, vse odkrite dele telesa pa pošpricamo s snovmi, ki odvračajo mrčes.

.