Podjetništvo ubijemo že v šoli

V okviru evropskega tedna podjetništva je koprsko znanstveno-raziskovalno središče v sodelovanju z Univerzo na Primorskem priredilo podjetniško tržnico, ob kateri je potekala tudi okrogla miza o podjetništvu.

"Vedno me je zanimalo, zakaj ljudje v službah zakrnijo. Doma so vsi strašni podjetniki, vsi nekaj pridelujejo, prodajajo, v službo pa pridejo le po plačo. Ugotovil sem, da je problem v šoli. Šola ubija podjetništvo v štartu. Tu je denimo razlika med našo in ameriško šolo. Tam učenec dobi medaljo za vsako neumnost, pri nas pa se neki otrok zjoče, ker je pri igranju Brahmsa na violino zgrešil en ton."

Besede Tomija Ilijaša, lastnika IT podjetja Arctur, so bile odlično izhodišče za razpravo o stanju podjetnega duha na slovenskem in hkrati izziv za dr. Mitjo Ruzzierja iz katedre za podjetništvo Fakultete za management. Ruzzier ugotavlja, da gre počasi na bolje: "Študenti se počasi zavedajo, da udobnih služb za nedoločen čas ne bo več, zato postajajo vse bolj proaktivni in si sami želijo pridobiti vse več izkušenj."

Da je zanimanja za podjetništvo premalo, potrjuje tudi Andrej Medved z Univerzitetnega inkubatorja Primorske, kjer nudijo podporo podjetnim posameznikom s podjetnimi idejami. "Najvišjo stopnjo zaposljivosti med diplomanti primorske univerze imajo študenti pedagoške in zdravstvene fakultete. To pomeni, da še vedno največ zaposluje javni sektor," je stanje na kratko opisal Medved. "Študenti so ali premalo motivirani ali informirani."

"Časi, ko so ljudje zavestno stopali v podjetništvo, so minili, danes vstopajo v podjetništvo le tisti, ki so v to prisiljeni. Tako imamo ogromno samostojnih podjetnikov, ki so podjetniki le na papirju," je stanje na terenu opisala sekretarka koprske Obrtno-podjetniške zbornice Elide Laginja. "Ni več elana, individualizma, veliko podjetnikov zapira vrata."

"Če verjameš v tisto, kar delaš, se stvari same zgodijo," je svojo filozofijo prisotnim zaupal Sandi Ljutič, lastnik svetovno znanega podjetja SandiLine iz Bertokov. Podjetje, ki je nastalo iz šivalnice potapljaških oblek. "Seveda je za uspeh potrebna mešanica vsega. Znanja, okoliščin in tudi sreče."

"Lastnosti dobrega podjetnika so predvsem samozavest, drznost, sproščenost in seveda znanje," je recept za uspeh dopolnil Ilijaš.

Gremo na tuje

Globalnega trga slovenske podjetniške travme ne zanimajo preveč. Tako Sandiline kot Arctur večino izdelkov in storitev prodajo na tujih trgih. "Slovenija kot trg za nas praktično ne obstaja, s prodajo samo doma ne bi preživeli niti en mesec," pravi Ljutič.

Da evropski trg ni tako prost, kot se zdi, pa je opomnila Laginja, ki pravi, da slovenske podjetnike, še posebej zidarje in druge mojstre, ob vstopu na sosednje trge čaka cela vrsta predpisov in omejitev, ki z odprtim trgom nimajo nič skupnega.

Sedijo doma in bentijo, da jim nihče ne pomaga.

Pri prodoru podjetnikov na globalni trg zadnje čase precej pomaga agencija Spirit, vseeno pa brez lastne pobude ne gre. "Zadnjič sem se v Bruslju udeležil dogodka, kjer so se za podjetniške idej delili ogromni milijoni evrov. Med tristo podjetniki sva bila le dva Slovenca. Ostali, ki jim je nekaj sto evrov do Bruslja odvečen strošek, pa potem po televiziji bentijo, kako jim država ne pomaga, Bruselj zavira in tako naprej," je omejenost podjetnega duha slikovito opisal Ilijaš.