PIŠOT GLEDE ŠKOFA IN BUTINARJA: Navedbe univerze zavajajoče

Pišot pojasnjuje, da sta se Škof in Butinar pravici do vrnitve na delovno mesto, do katere bi bila glede na zavzeto stališče sodišča upravičena, po tehtnem premisleku odpovedala, zato je delovno sodišče njuni pogodbi sodno razvezalo. "Univerzi na Primorskem pa je ob tem naložilo plačilo visokih odškodnin ter povrnitev vseh sodnih stroškov. Po obeh - nepravnomočnih - sodbah je Univerza na Primorskem dolžna tožnikoma izplačati dobrih 28.000 evrov bruto denarnega povračila ter jima povrniti skupno za 2800 evrov stroškov postopka," navaja Pišot.

Dodaja, da je s tem sodišče univerzi ponovno dalo poduk, ki jo bo drago stal. Skladno z veljavno kolektivno pogodbo za visokošolsko dejavnost lahko namreč tožnika zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zahtevata od univerze še dodatno odškodnino v višini petih plač, pravi.

Škof je po navedbah Pišota z izidom sodnega postopka zadovoljen, Butinar pa da se ob začetnem zadovoljstvu ob razsodbi sprašuje, ali lahko delno povračilo zaceli rane, ki jih je enoumje Univerze na Primorskem (UP) "zasekalo v včasih zdravo tkivo primorskega učenja".

Tako Škof kot Butinar sta del skupine profesorjev, ki so z UP odšli na novi javni raziskovalni zavod ZRS Koper, zaradi česar jih je univerza odpustila, sami pa so zoper tako odločitev vložili tožbo.

Sodišče je decembra 2016 v skupno obravnavanje združilo postopka profesorja Boštjana Šimuniča in Pišota ter sklenilo, da izvede vzorčni postopek, za več istovrstnih postopkov pa je odločilo, da jih bo nadaljevalo po pravnomočnosti vzorčnega postopka.

Prvostopenjsko sodišče je nato za Šimuniča in Pišota odločilo, da jima mora rektor Dragan Marušič v osmih dneh ponuditi zaposlitev in jima omogočiti pedagoško delo v skladu s pogodbo, ki sta jo imela pred vročitvijo odpovedi. Po pritožbi na višje sodišče je bila sodba v primeru Šimuniča v večjem delu potrjena, v primeru Pišota pa delno spremenjena na način, da ga univerzi ni treba zaposliti nazaj.

Na vprašanja glede tozadevne problematike, ki jih različni mediji naslavljajo na Pišota, slednji odgovarja, da je očitno zamegljevanje in podajanje delnih informacij v javnost del taktičnega ravnanja UP. "Ob vsaki tovrstni izkušnji, ko sodišče ponovno razsodi v prid odpuščenih delavcev, je namreč sama UP tista, ki prva poda delne, zavajajoče informacije v javnost. Verjetno s ciljem, da bi v naprej branila svoje ravnanje, ki ni v skladu z delovnopravno zakonodajo. Vprašanje, ki se samo poraja vsled vsega navedenega je: Kdo in kdaj bo sprejel odgovornost za nezakonite odpovedi in plačilo visokih odškodnin iz javnih sredstev ter kdo in kdaj bo odgovorne osebe na UP pozval k odgovornosti?" se sprašuje Pišot.