Piran3 min di lettura

PIRANSKI SVETILNIK: Vabljiv za poročne fotografije

Prizadevanja, da bi bil piranski svetilnik na Punti obnovljen, dostopen za javnost in da bi skratka oživel, se počasi premikajo naprej. Za to ima precej zaslug Pirančanka Tončka Senčar, ki že vrsto let opozarja na, kot pravi sama, to spečo Trnuljčico. Čemu bi lahko bil po obnovi svetilnik tudi namenjen, je z uresničitvijo želje, da bi na njem s fotografijo zabeležili svoje nepozabne poročne trenutke, do sedaj uresničilo že pet parov. Zadnja sta to v soboto doživela mladoporočenca Nija Blatnik iz Velenja in Miha Jager iz Rogaške Slatine. Nista Pirančana, a rada zahajata tja in sta tako zaljubljena v mesto, da so jima željo uresničili, pa čeprav je svetilnik v čakanju na dokončanje obnove še vedno zaprt.

T.R.

Redazione

Pubblicato 14/09/2015 · 08:23

Copiato!

PIRANSKI SVETILNIK: Vabljiv za poročne fotografije

FOTOGRAFIJA

Iz stanovanja na svetilniku se je zadnji svetilničar izselil leta 1976. Če ne štejemo krajši čas, ko sta stanovanje uporabljala japonski slikar Masayuki Nagase in za njim piranski kipar Janez Lenassi, svetilnik od takrat sameva.

"Spoštovana mladoporočenca, želimo vama, da vaju ljubezen veže in usmerja v življenju tako, kot svetilnik na Punti že stoletja kaže pot pomorcem v varni pristan," je zapisano v čestitki, ki jo je Tončka Senčar na svetilniku v imenu Društvo meščanov mesta Piran izročila radostnima mladoporočencema. Za fotografiranje sta se povzpela tudi na stolp ob svetilniku, ki je prav tako še nedostopen za javnost. Ob tem se je Senčarjeva močno razveselila, da so v njem nedavno uredili električno napeljavo.

Kamnita utrdba oziroma rotunda, na kateri sta svetilnik in svetilničarjevo stanovanje, je bila sestavni del nekdanjega mestnega obzidja in naj bi jo postavili leta 1617. Tako je namreč datirana nanjo vzidana heraldična plošča, ki očitno zaznamuje večja gradbena dela. Trdnjava je postala svetilnik leta 1872, ko so nanjo namestili stalno rdečo luč in ob njej manjši kamnit objekt za potrebe strojnice. O postavitvi svetilnika govori ohranjena kamnita plošča, ki nosi to letnico. Stanovanje za svetilničarja so na utrdbi postavili leta 1874.

"Za še en korak smo bliže cilju, da bi lahko sredi oktobra za občinski praznik praznovali tudi tako, da bi se stolp odprl obiskovalcem in Pirančanom. Je ena od znamenitosti Pirana in dediščina, ki jo moramo ohranjati zanamcem. Če bi bil stolp urejen, za kar mu predvsem okoli varnosti ne manjka več veliko, bi ga lahko tržili in tako bi prišlo tudi nekaj denarja, da se dokonča še obnova svetilnika," pravi Senčarjeva.

Seveda so na občini, ki je lastnica obeh objektov, veseli njenih in drugih pobudi ter želijo, da atraktiven svetilnik oživi. A to je tako strokovno kot finančno v teh časih in glede na slabo stanje objekta precejšen zalogaj. Tako so se že našla sredstva, s katerimi so med drugim na podlagi konservatorsko restavratorskega programa in skladno s pogoji in soglasjem Zavoda za varovanje kulturne dediščine Piran restavratorji sanirali kamnito rotundo, na katero je svetilnik postavljen, obnovili so kovinsko ograjo na njem, pritrdili in zamenjali so nekaj odlomljenih kosov zaključnih kamnov roba rotunde in popravili s kamnitimi skriljami pokrito streho kletnega prizidka.

Na svetilnik se naslanja stolp, ki je bil zgrajen v letih 1854-55. Kljub temu, da je bil pred leti deležen temeljitih restavratorsko konservatorskih del in obnovljen, še ni odprt za javnost. Gre za najstarejšo znano neogotsko arhitekturo v Sloveniji, njegov avtor pa ni znan.

V obnovo so se s čistilno akcijo notranjih prostorov navdušeno vključili tudi mladi prostovoljci in društvo piranskih restavratorjev Anbot je obnovilo stare škure ter vrata objekta svetilnika.

"Z majhnimi koraki počasi dosegamo veliko. V svetilniku je še marsikaj za postoriti, naša velika želja pa je, da bi čim prej vsaj zasilno varno uredili električno napeljavo. Prošenj, da bi se kaj v njem dogajalo je vedno več. OŠ Cirila Kosmača je v njem že predstavila svoj projekt Dobimo se pri svetilniku in tudi društvo Morigenos je ob velikem zanimanju javnosti tam razstavljal. Oboji sprašujejo, kdaj bi lahko ponovno uporabili prostore. A ovira je električna napeljava. Potrebujemo le luč in kako vtičnico za čiščenje. Tako upam, da bo župan, ki je dal v svoj volilni program tudi ureditev svetilnika, držal besedo, za kar ima še dovolj časa," so njene želje.