PALMOV VRTAČ NAPADA TUDI V KOPRU IN ANKARANU: Občanom bo pomagalo javno podjetje

Že posekane poškodovane palme na zasebnih parcelah občanov obeh občin bo brezplačno prevzela in ustrezno odložila Marjetica Koper, so sporočili. Občanom, ki ne morejo sami podreti dreves, bodo ponudili tudi storitev odstranitve. Cena bo, kot pravijo, simbolična. 30 evrov za palme višine do 2,5 metra in 70 evrov za palme višine nad 2,5 metra, za katere je potrebno uporabiti košaro.

Poškodovane palme bo Marjetica odstranjevala med 19. in 22. decembrom, občani obeh občin pa lahko že rezervirajo termin odvoza oz. odstranitve poškodovane palme, in sicer prek telefonske številke centrale Marjetice Koper 05 66 33 700 oz. prek elektronske pošte info@marjeticakoper.si.

Kako prepoznati palmovega vrtača?

Da je palmo napadel omenjeni škodljivec, kažejo naslednji znaki: sušenje listov, venenje mladih listov, slaba razrast, žagovina po tleh. Poškodovana drevesa je potrebno takoj odstraniti, da se gosenica ne premakne na druge zdrave palme.

Širjenje škodljivca poteka hitro, poleg tega ga je težko opaziti, ker dela škodo v deblu palme, odrasli osebki pa v glavnem letijo ponoči. Najbolj dovzetna za škodljivca je visoka žumara (Trachycarpus fortune), vendar vrtač ogroža tudi druge vrste palm, ki so prisotne na obalnem območju (npr. Washingtonia robusta, Phoenix canariensis, idr.).

Palmov vrtač je sicer metulj, ki izvira iz Argentine. Razširjen je po vsej Ameriki, kjer pa ni obravnavan kot nevaren škodljivec, saj ima dovolj naravnih sovražnikov. K nam je najverjetneje prišel z uvoženimi sadikami palm, prvič pa so ga opazili v Izoli jeseni 2008. Takrat so vse sumljive palme požagali in zažgali. In čeprav je sprva kazalo, da je bil ukrep uspešen, se je škodljivec vseeno razširil in danes povzroča precej preglavic, pravijo v Marjetici Koper.

Škodo dela ličinka metulja, ki je sicer precej velika, saj meri v premeru kril do 10 cm. Samice so približno tretjino večje od samcev in zelo dobro letajo, zato jih je težko spremljati. Plodne samice izlegajo jajčeca pri osnovi listnih pecljev, kasneje se zavrtajo v listne peclje in nato nažirajo naprej deblo palme. Ker palme rastejo samo na vrhu debla, se listi hitro posušijo in ni več rešitve za rastlino.

Pomembna je preventiva, saj v Sloveniji še ni registriranega pripravka za zatiranje vrtača, zato uradni ukrepi za zatiranje tega škodljivca še niso določeni.