PAHOR: Ni boljše alternative od arbitražnega sporazuma

Pahor je kot častni gost letošnje osrednje slovesnosti - združitev Prekmurja z matičnim narodom kot državni praznik 17. avgusta praznujemo od leta 2006 - v nagovoru dejal, da bo Slovenija v treh mesecih z državnimi prazniki (ob današnjem še vrnitev Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra) praznovala prelomne zgodovinske dogodke, ki so bili velikega pomena za sodobno slovensko državnost, saj so določili prostor naše suverenosti.

Vprašanje državne meje je po Pahorju elementarno vprašanje državne suverenosti, kar zadeva mejo s Hrvaško, pa je določanje zapleteno, "ker nekdanja razmejitev med sosednjima republikama v okviru SFRJ ni bila dovolj natančna ali pa je bila predmet različnih razlag obeh strani".

Predsednik upa na nepristransko odločitev

Hrvaški in slovenski narod sta si zato precej oddahnila, ko je bil po 18 letih incidentov leta 2009 podpisan arbitražni sporazum, je dejal Pahor, ki upa, da bo arbitražni tribunal nepristransko določil mejo med državama, kot mu to nalaga sporazum. Z dokončno ureditvijo mejnega vprašanja pa bo po njegovem slovensko-hrvaško sosedstvo in prijateljstvo dobilo trajno osnovo.

"Ko smo podpisali, ratificirali in v slovenskem primeru celo na referendumu potrdili arbitražni sporazum, smo si Slovenci in Hrvati končno lahko privoščili privilegij, da se vse do tega zadnjega zapleta nismo več ukvarjali z incidenti, ampak smo poglobili vsestransko sodelovanje. Skupaj smo celo načrtovali pobude za krepitev stabilnosti sosednje regije Zahodnega Balkana. Zavoljo mirne in varne prihodnosti naših otrok se to obdobje ne sme prekiniti. Trajati mora daleč v prihodnost skupne Evrope," je poudaril Pahor.

Ne gre le za Slovence in Hrvate

Pri tem pa ne gre samo za Slovence in Hrvate, pač pa za celotno pravno in politično arhitekturo odnosov med narodi in državami na področju razpadle Jugoslavije, meni Pahor. Ob tem dodaja, da arbitražni sporazum ostaja močan zgled za urejanje mejnih in drugih odprtih vprašanj.