Občina Piran ostro nasprotuje

Najprej naj povemo, da kot občina izražamo velike pomisleke ob vsebini sprejete uredbe. Morda je bil njen osnovni namen poenostavitev postopkov pri umeščanju nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, vendar v obliki in načinu, kot je bila sprejeta, v veliki meri posega v ustavno in zakonsko pravico občin, da načrtujejo posege v lastnem prostoru. To pravico občinam daje ustava in na tej podlagi še zakon o lokalni samoupravi, zakon o prostorskem načrtovanju in zakon o graditvi objektov. Predmetna Uredba v to pravico grobo posega, saj dopušča umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov ne glede na določila prostorskih izvedbenih aktov občin, nekatere potencialno sporne tipe objektov pa je v prostor mogoče umeščati celo brez pridobivanja gradbenega dovoljenja. Sklicevanje na inšpekcijske službe in njihovo ukrepanje je samo tiščanje glave v pesek, saj tudi dosedanje delo inšpekcijskih služb kaže na dolgotrajno neučinkovitost. V občini Piran je še vedno več kot 400 nedovoljenih gradenj, ki se ne morejo legalizirati po sanacijskem prostorskem aktu (sprejela ga je Vlada RS leta 1994). Od takrat do danes je po ocenah zraslo ponovno skoraj 100 nedovoljenih gradenj. Vsekakor bo potrebno, v izogib večji škodi in posledicam, ki jih bo ta Uredba imela na dogajanje v prostoru posamezne občine, hitro razmisliti o sprožitvi pobude za oceno ustavnosti, kot tudi postopkih za njeno razveljavitev, v kolikor ne bodo v to Uredbo vgrajene tudi minimalna varovala za prostor. Z umnim prostorskim načrtovanjem skušamo ustvariti podlago za podjetništvo, kmetovanje, razvoj gospodarstva ob hkratnem ohranjanju in varovanju okolja in prostora pred škodljivimi vplivi in posegi, ki bodo imeli trajne posledice.

Bistvene pripombe Občine Piran so naslednje:

Sporen je že sam postopek obravnave in sprejemanja Uredbe, saj ni prišlo do javne obravnave predpisa s strani občin ali s strani strokovnih združenj, prav tako ne s strani drugih sektorjev in združenj občin.

Ustavna in zakonska pravica občin do pravice načrtovanja in poseganja v prostor je ukinjena oz. preklicana, saj Uredba dovoljuje zgolj upoštevanje dopolnjevanja namenske rabe prostora oz. umeščanje vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki niso v nasprotju z namensko rabo prostora, kamor se umeščajo. Člen Uredbe torej prekliče vsa določila prostorskih izvedbenih aktov in prostorskih ureditvenih pogojev občin, razen v primeru iz (4) odstavka 8. člena (določbe prostorskih aktov ali drugih predpisov občine se upoštevajo le, če so za investitorja ugodnejše).

Uredba ni skladna z nadrejenim predpisom ZGO-1, ki v 13. členu navaja, da morajo biti vsi objekti skladni s prostorskimi akti, zanesljivi in evidentirani.

Trdimo, da eno največjih pomanjkljivosti Uredbe predstavlja možnost gradnje na kmetijskih zemljiščih.

Za gradnjo nezahtevnega objekta je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Uredba v 8. členu predpisuje pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, ki se izognejo upoštevanju vseh določil prostorskih izvedbenih aktov ali prostorskih ureditvenih pogojev občin, saj je za izdajo gradbenega dovoljenja dovolj že, da namen objekta ni v nasprotju z namensko rabo prostora. Kaj to pomeni npr. za umeščanje pomožnih kmetijskih objektov velikosti do 150 m2 in do 6 m višine? Namen vsakega kmetijskega objekta ustreza kmetijski namembnosti parcele, torej ni sporen in ni nobenih ovir za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako ni nobenih omejitev za postavitev večjega števila enakih ali podobnih objektov na parceli (edina omejitev do sedaj so bili prostorski izvedbeni akti ali prostorski ureditveni pogoji občin, ki pa jih sedaj ni potrebno upoštevati). V praksi to pomeni, da lahko investitor na svoji kmetijski parceli velikosti 800 m2 zgradi tudi štiri skednje višine 6 m, od meje sosednjih zemljišč odmaknjenih 3 m (8. člen, (1) odstavek Uredbe, saj izpolnjujejo vse zahteve Uredbe. In v teh pomožnih kmetijskih objektih, npr. skednjih tudi ni nobene ovire glede bivanja oseb, saj ta ni nikjer prepovedana (izrecno je prepovedana samo za enostavne objekte: (1) odstavek 6. člena Uredbe), ali glede priključevanj na gospodarsko javno infrastrukturo. Posledici sta dve: prva je legalizacija obstoječih (stanovanjskih) objektov na kmetijskih zemljiščih kot pomožnih kmetijskih objektov, druga pa je popolnoma odprta možnost postavitve novih objektov, skupin objektov pod formo pomožnih kmetijskih objektov. Če pozabimo na škodo v prostoru, kje je tu plačilo komunalnega prispevka?

Za enostavne objekte pridobivanje gradbenega dovoljenja ni potrebno. Torej je mogoče npr. na kmetijskih zemljiščih, ki niso v varovanih območjih (in večina jih ni!) mogoče na posamezni parceli zgraditi toliko npr. kmečkih lop velikosti 40 m2 in višine 5 m, kolikor jih je mogoče stlačiti na parcelo, edini pogoj pa je odmik 2,5 m od sosednjih zemljišč. Tudi pri pridobivanju GD za nezahtevne objekte sklicevanje na diskrecijsko pravico uradnikov na Upravnih enotah ne pomaga, saj po ZGO uradna oseba pred izdajo GD te pravice nima. UE bodo dovoljenje ob izpolnjevanju vseh teh poenostavljenih pogojev morale izdati (tudi za več objektov na eni parceli), saj je sodna praksa v podobnih primerih že znana.

Ni omejitve števila objektov na posameznih parcelah, ni predvidenih možnosti evidentiranja objektov, kar vodi v neenakopravnost državljanov pri plačilih nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in različnih davkov.

Velikost pomožnih kmetijsko gospodarskih objektov presegajo dopustno velikost stanovanjskih objektov, določenih s prostorskimi akti. Ob ustreznem razumevanju se investitorju ne izplača več plačevati projektne dokumentacije, projektanta, nadzora ipd, saj se mu ob odsotnosti določil o etažnosti takšnih objektov, odsotnosti prepovedi bivanja v takšnih objektih) ta strošek ne izplača oz. ni potreben.

Posledica sprejetja Uredbe: od inšpekcijskih služb je Občina Piran že prejela obvestilo, da bodo izvajali postopke ločeno v varovanih območjih. Vsa območja brez varovalnih režimov se bodo torej razvijala bolj stihijsko in nenadzorovano. Že predhodna Uredba, ki je veljala pred uveljavitvijo sedanje Uredbe in je omogočala gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, je imela nekatere pomanjkljivosti, ki so jih posamezni investitorji spretno izkoriščali za postavitev nepotrebnih objektov na kmetijskih zemljiščih.

 

Trdimo, da gre s sprejetjem Uredbe za:

- največjo tiho legalizacijo črnih gradenj na kmetijskih zemljiščih v zgodovini Slovenije,

- možnost popolne degradacije in izgube kmetijskih zemljišč v prihodnje,

- možnost degradacije krajinskega prostora,

- nadaljnji neoviran razmah razpršene poselitve, kar bo podražilo ali celo onemogočilo razvoj primerne infrastrukture,

- norčevanje iz prizadevanj stroke in občin, ki si prizadevajo urediti prostor, saj so možne posledice sprejetja Uredbe nepredstavljive,

- povsem odprt lov na prostor, ki ga lahko označimo kot nesprejemljivo dejanje.

 

Zahtevamo, da:

- ministrstvo oz vlada nemudoma zaustavi izvajanje te Uredbe,

- ministrstvo oz vlada razveljavi škodljivo Uredbo,

- da se s sodelovanjem stroke in občin pripravi nova Uredba, ki bo omogočala trajnostni razvoj naselij, krajine in infrastrukture in ki bo zagotavljala dolgoročno ohranitev potencialov Slovenije.

Prostor je javna dobrina (ne last). Državni interes bi moral biti, da je dogajanje v prostoru regulirano (vsaj tako to poznajo urejene pravne države). Pri nas gremo v drugo smer. Da bi pokazali našo voljo, da ponovno zaženemo gradbeni sektor, skušamo omogočiti nesmotrno pozidavo po prostoru z izgovorom, da bomo s tem dali gradbenemu sektorju - malim obrtnikom nov zagon. Pri tem pa pozabljamo, da taisti ZGO dopušča gradnjo v lastni režiji (79. čl. ZGO) do neto površine 250 m2. Je to zgolj nepoznavanje lastne zakonodaje ali kaj drugega? Če to ni bil namen in je bil osnovni namen spodbujanje kmetijske pridelave in proizvodnje, je to ponovno sprenevedanje, saj v nobenem členu ni nikakršnih omejitev glede bodoče uporabe teh objetkov (bivalni ali nebivalni, etažnost, možnost priključevanja na GJI). Če ocenimo, da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bdi nad umno rabo zemljišč, namenjenih pridelavi hrane, je vsekakor nelogično, da se strinja s takšno uzurpacijo kmetijskih zemljišč. Če predpostavimo, da bo na podlagi te Uredbe v RS zgrajenih samo 1000 novih objektov po 150 m2 (to je zelo nizko predpostavljena številka glede na težnjo slovenskih državljanov po gradnji lastnega objekta), bi bilo to 150.000,00m2 ali 150 ha najboljših zemljišč, pri tem pa v občini Piran, kot turistični občini, ne uspemo pridobiti soglasje za spremembo namembnosti za potrebe umestitve golf igrišča v površini zgolj 60ha, kljub temu, da se ob morebitni ukinitvi golf igrišča ta ponovno vrnejo v kmetijsko rabo. Pozidane kmetijske površine pa so trajno izgubljene za kmetijsko proizvodnjo.

Med prejšnjim pravilnikom in uredbo ter Uredbo, ki jo imamo pred seboj, ni ustrezne strokovne in smiselne kontinuitete.

Podrejeno zahtevi za umaknitev uredbe, podajamo kot varianto predlog, da se spremeni 8. čl. Uredbe.

Možnost je, da se vnese upoštevanje določb občinskih prostorskih aktov že v samo Uredbo, in sicer:

8. Člen, (1) odstavek se nadomesti z:

(1)    Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma izvajanje teh del mora biti skladno z določbami občinskih prostorskih aktov in drugih občinskih predpisov.

(4) člen se črta.

Sorodne vsebine:

Bossman: "To bi bil nevaren precedens"

Somrak slovenskega pomorstva

Janja Pavšič nova direktorica občinske uprave