Obala: Ženske se ne vračajo za štedilnik
Osmi marec ni le priložnost, da ženskam voščimo ob mednarodnem prazniku, temveč tudi za razmislek o vsakdanjih praksah, pri katerih imajo ženske še vedno manj uveljavljenih pravic kot moški. Ena takih je zaposlovanje, kjer se še vedno pojavljajo diskriminacije, vezane na spol, le nekoliko bolj prikrite so kot v minulih letih.

"Na žalost se še vedno pojavljajo razlike pri zaposlovanju glede na spol," razlaga dr. Valentina Franca, strokovnjakinja za kadre in izredna profesorica na Fakulteti za management v Kopru. Ravno včeraj je namreč z njo kontaktiral delodajalec iz javnega sektorja s prošnjo, ali mu lahko pomaga napisati oglas za delo, na podlagi katerega bo lahko zaposlil moškega, ker ne želi zopet zaposliti žensk, ki "bodo samo rojevale". "Seveda ta primer ni izjema in takih situacij je v praksi, kot rečeno, veliko," dodaja Franca.
Točnih številk, v koliko primerih prihaja do diskriminacij, sicer ni, so pa oblike diskriminacije danes nekoliko bolj prikrite in bolj posredne kot pred leti. Med njimi Franca našteva zahteve po popoldanskem delu ali delu čez vikend, dosegljivost preko elektronske pošte ali telefona 24 ur na dan in vse dni v tednu. Kot pravi strokovnjakinja, je to za posameznika z družino še dodatno obremenjujoče.

Preverili smo, ali se zaradi tovrstnih situacij pojavlja trend, da bi ženske ostajale doma in prevzemale polno vlogo gospodinje in matere. "Menim, da se ne vrača trend, da bi ženske ostajale doma. Seveda so tudi takšni primerih, a pogosteje je to v večjih družinah, na kmetijah in podobno," pravi Franca. Kot razlog zato bi lahko označili ekonomski položaj družine, ki še z dvema plačama in dvema otrokoma težko preživi, kaj šele da bi imeli le eno plačo. Se pa pogosteje v praksi dogaja, da ostajajo moški "prinašalci denarja", ženske pa se odločajo za manj plačano službo, da imajo tako več časa za družino. "Trend bi moral biti ravno nasproten: oblikovati delovna mesta tako, da bo čim manj težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, a žal je takih primerov bolj manj kot več. Veliko je tako na posameznici, da uskladi svoje želje z željami družine ter z realnimi možnostmi, ki jih ima," ob tem dodaja Franca.
Če lahko prispevam v proračun, se počutim enakopravnejša
"Mislim, da imamo moški in ženske dokaj izenačene možnosti. Izbor kandidata je odvisen od delovnega mesta in predstavitve osebe. Do sedaj nisem dobila vtisa, da bi bila diskriminirana zaradi spola," svojo izkušnjo razlaga 28-letna Tanja iz Pirana, ki že eno leto aktivno išče službo, do sedaj neuspešno. "Upam, da se bodo v kratkem zgodili premiki na trgu dela, vsekakor pa bi si želela delati tudi v prihodnje, ko bom imela družino in moža, ki bi denimo lahko preskrbel celo družino s svojo plačo. Menim, da imam s tem, ko tudi sama prispevam v družinski proračun, večjo moč v soodločanju, počutim se enakopravnejšo," še razlaga Pirančanka ter dodaja, da s tem ne misli, da so ženske, ki so gospodinje, zapostavljene, vendar je njeno mnenje, da se ženska brez lastnih prihodkov sčasoma podredi gospodinjskim opravilom.

Tudi na Zavodu RS za zaposlovanje ne opažajo trenda, da bi ženske ostajale doma zaradi gospodinjenja oziroma varstva otrok. "Predvsem gre tukaj za zapiranje delovnih mest in manjše možnosti za ponovno zaposlitev za oba spola enako," pravijo. Temu v prid kažejo tudi statistike prijavljenih v evidenco brezposelnih oseb. V celotni Sloveniji je bilo konec februarja registriranih 68.575 moških in 61.189 žensk, v Piranu 657 moških in 539 žensk, v Izoli 476 moških in 446 žensk ter v Kopru 1.776 moških in 1.603 žensk, kar kaže na višji odstotek nezaposlenih moških.
Vir: Eva Branc



Commenti 0
Sii il primo a commentare.