NEUSPEŠNA PRODAJA TELEKOMA: Za ene pričakovana, za druge problematična
Finančna analitika Mateja Tomažina in Saša Stanovnika neuspešna prodaja Telekoma Slovenije ni presenetila. Drugače si tako dolgega procesa prodaje namreč ni mogoče razložiti. Postopek prodaje je bil po mnenju predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča problematičen.


Sama novica o neprodaji po Tomažinovem mnenju na ceno delnic Telekoma ne bo imela bistvenega vpliva, saj je delnica od lanskega novembra navsezadnje padla za okoli 60 evrov. Če bo Telekom uspel poslovati uspešno in dosegati zastavljene cilje - okoli 200 milijonov prostega denarnega toka - potem se ni bati za dobro dividendo, investicije in še kaj. "Ob izredno nizkih obrestnih merah se bo za delnice s stabilno dividendo zmeraj pojavilo povpraševanje," je za STA ocenil Tomažin.
Stanovnik pa je opozoril, da je bil v zadnjih časih dotok novic glede Telekoma spodbuden - od razreševanja pogojev v Makedoniji do dobrih preliminarnih podatkov za drugo četrtletje in planirane optimizacije poslovanja. "Neodzivnost Cinvena je bila posledično čuden in slab znak," je poudaril.
Mali delničarji razočarani
V VZMD so razočarani nad postopki prodaje nekaterih slovenskih družb, tudi Telekoma Slovenije. SDH bi, kot je ocenil Verbič, neprimerno manj stalo, če bi novega lastnika iskal z oglasom v nekaterih pomembnejših svetovnih finančnih časnikih in za to ne bi najemali svetovalnih družb.

V nasprotju s tem pa se je SDH o prodaji Telekoma Slovenije na koncu pogajal le z enim ponudnikom, britanskim skladom Cinven, ki kot edini ponudnik za nakup 72,75-odsotnega deleža ne želi več nadaljevati pogajanj za zaključek prodajnega postopka. V takih primerih se zelo težko doseže ustrezne pogajalske učinke, je ocenil Verbič, ki je opozoril, da je bilo podobno tudi v primeru prodaje Aerodroma Ljubljana in NKBM.
Prav tako se je pri prodaji Telekoma Slovenije znova pokazalo, da so bili v postopek vpeti svetovalci, ki so pri prodaji sodelovali "za precejšnja sredstva in na trenutke delovali celo v konfliktu interesov".
Pri prodaji je po njegovem mnenju sicer z vidika malih delničarjev ključno vprašanje cene, smotrnosti prodaje in pa vprašanja, kaj bodo individualni investitorji imeli od tega. Če je treba podjetja v državni lasti prodati, je to treba storiti na način, ki bo pripeljal do maksimalnega učinka, ne samo z vidika cene, pač pa tudi vpliva na okolje in družbo, je še dodal.
Vir: Uredništvo/STA



Commenti 0
Sii il primo a commentare.