NEPRIMERNO RAVNANJE UČITELJICE MED PODALJŠANIM BIVANJEM? Primer iz koprske šole končal na policiji in urgenci

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Mati je dogodek še isti dan prijavila policiji, naslednji dan pa je bil otrok pregledan tudi v urgentnem centru. Dokumentacijo obeh postopkov je posredovala našemu uredništvu. Zaradi zaščite vseh vpletenih ne razkrivamo identitete otroka, učiteljice, drugih otrok ali njihovih staršev, prav tako ne objavljamo imena šole.

Začelo naj bi se po sporu med njenim otrokom in drugim učencem

Po pripovedovanju matere se je vse začelo po sporu med njenim otrokom in drugim učencem. Ko je otrok prišel domov, ga je vprašala, kako je bilo v šoli. Takrat naj bi ji povedal, da se je sprl s sošolcem, nato pa naj bi posredovala učiteljica podaljšanega bivanja. Kot je mati navedla, ji je otrok povedal, da naj bi ga učiteljica potisnila ob zid in ga s pestjo udarila v predel prsnega koša. 

Iz policijskega zapisnika je razvidno, da je mati 2. oktobra ob 16.30 na Policijski postaji (PP) Koper podala ustno ovadbo oziroma predlog za pregon. Policistom je opisala, kaj ji je otrok povedal po prihodu iz šole.

Policiji je prenesla tudi otrokove navedbe o besedah, ki naj bi jih učiteljica izrekla ob dogodku. Po otrokovi pripovedi naj bi mu dejala, da bi si, če bi ga udarila z dlanjo, poškodovala oziroma zlomila zapestje.

Starša sta se po navedbah matere odpravila tudi v šolo

Mati je povedala, da sta se s partnerjem po otrokovi pripovedi odpravila v šolo, kjer sta o navedbah obvestila vodstvo. Po njenih navedbah naj bi bil o pogovoru pripravljen tudi zapisnik, nadaljnji pogovor z učiteljico pa naj bi bil predviden naknadno.

V policijskem zapisniku je navedeno tudi, da naj bi njen partner pozneje govoril z enim od staršev drugega otroka, vpletenega v predhodni spor. Mati je policiji povedala, da naj bi mu nato otrok, vpleten v predhodni spor, v telefonskem pogovoru opisal podobno zaporedje dogodkov: najprej besedni spor med otrokoma, nato posredovanje učiteljice ter domnevno potiskanje ob zid in udarec v predel prsnega koša.

Mati je ob prijavi policiji povedala tudi, da otroka takoj po prihodu domov ni pregledala, ker sta se želela starša najprej pogovoriti v šoli. Pozneje naj bi otrok povedal, da na mestu domnevnega udarca nima vidne rdečice. V zapisniku je zabeležena še materina navedba, da naj bi učiteljica otroku pozneje dejala, da je "zelo problematičen otrok". 

Naslednji dan so otroka odpeljali na urgenco

Dan pozneje, 3. oktobra ob 11.07, je bil otrok pregledan v Urgentnem centru Splošne bolnišnice (SB) Izola. V izvidu je kot razlog prihoda zapisano, da otrok prihaja na pregled, ker naj bi ga prejšnji dan učiteljica s pestjo udarila v prsni koš. Ob pregledu je navajal bolečino na dotik, medtem ko ga ob globokem vdihu ni bolelo in splošnih težav z dihanjem ni imel.

Zunanjih znakov poškodbe ni bilo, ob pritisku pa je bolelo

Pri kliničnem pregledu zdravnik ni ugotovil zunanjih znakov poškodbe prsnega koša. Je pa zapisal, da je bila ob pritisku prisotna bolečina v predelu prsnice. Rebra ob tipanju niso bila boleča, prsni koš se je pri dihanju simetrično premikal, dihanje pa je bilo čisto. 

Zaradi klinične slike se za rentgensko slikanje niso odločili. V dokumentaciji je kot diagnoza navedena udarnina prsnega koša.

Otroku so svetovali počitek, lokalno hlajenje prek tkanine štiri- do petkrat dnevno ter po potrebi protibolečinska zdravila. Priporočena je bila kontrola pri izbranem zdravniku čez tri do štiri dni, v primeru nenadnih težav z dihanjem pa takojšen ponovni pregled.

Zdravstvena dokumentacija tako potrjuje, da je bil otrok dan po domnevnem dogodku pregledan, da je bila ob pritisku ugotovljena bolečina v predelu prsnice in da je bila postavljena diagnoza udarnine prsnega koša.

Mati: Namen ni javno izpostavljanje učiteljice

Mati poudarja, da se je na medije obrnila predvsem zato, ker želi, da se okoliščine dogodka razjasnijo in preverijo. "Namen tega ni javno izpostavljanje ali stigmatizacija otroka ali učiteljice, temveč opozoriti na vprašanje njegove varnosti in varnosti drugih otrok, predvsem pa na odgovornost odraslih, ki so z njimi v neposrednem stiku," je navedla.

Po njenem mnenju je pomembno, da se navedbe otrok o morebitnem neprimernem ravnanju odraslih ustrezno preverijo. Opozarja, da otroci pogosto sami težko opozorijo na dogodke, zaradi katerih se počutijo ogrožene ali ponižane, zato vidi odgovornost tudi pri starših, šoli in pristojnih institucijah.

Vodstvo šole konkretnega primera ne komentira

Šolo smo vprašali tudi, kaj so doslej ugotovili o okoliščinah dogodka, ali je bil o njem izdelan uradni zapis, ali v zvezi s primerom sodelujejo s policijo, šolsko inšpekcijo oziroma drugimi pristojnimi institucijami ter ali so do razjasnitve okoliščin sprejeli kakršnekoli začasne ukrepe glede nadaljnjega dela učiteljice z učenci.

Iz vodstva šole so nam odgovorili, da vsak sum neprimernega ali nasilnega ravnanja do otrok obravnavajo resno. "Naša prva in najpomembnejša skrb je vedno zagotavljanje varnosti in dobrobiti naših učencev," so poudarili.

Podrobnosti konkretnega primera pa niso želeli razkriti. Kot so pojasnili, so dolžni varovati pravice in zasebnost vseh vpletenih, zato "konkretnih okoliščin posameznega primera ne moremo komentirati".