Nasprotniki razprodaje državnih naložb za razumnejše upravljanje

Ekonomist Jože Mencinger je tako kot na podobnem dogodku na začetku tega meseca v Ljubljani zavrnil argumente vlade premiera Mira Cerarja v prid načrtovani prodaji 15 državnih podjetij. "Nobeden od argumentov ne drži. Prodaja, kakršna je, ni poštena, prostovoljna in koristna prodaja. Ker ceno določata kupec in posrednik, ne pa prodajalec," je dejal avtor peticije proti razprodaji državnega premoženja, ki jo je podpisalo že več kot 12.000 ljudi.

"Če vse prodamo, smo samo še delovna sila. Ta pa v sodobnem svetu nima prav veliko besede, zato se poraja tudi vprašanje, zakaj smo se sploh osamosvajali, če bomo deželo popolnoma razprodali," je še povedal Mencinger. Nima nič proti tujemu kapitalu, a zahteva, da se Slovenijo v teh odnosih obravnava kot enakopravnega partnerja.

Prodaja ali razprodaja ni isto 

Po ocenah znanstvenika in avtorja knjige Slovence strižejo Matjaža Gamsa gre za "očitno politično razprodajo". "Prodaja je zelo drugačna od razprodaje," je dodal ekonomist Matjaž Mulej in izpostavil potrebo po družbeni odgovornosti. Pri načrtovani prodaji 15 podjetij po njegovih besedah ne gre za družbeno odgovorno dejanje, temveč zgolj za zamenjavo državnega monopolista za zasebnega, ki ima še bolj kratkoročne in ozke interese.

Andrej Cetinski iz skupine Državljani proti razprodaji je predstavil primer upravljanja v nemškem podjetju Fraport, ki je od jeseni lastnik Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, in ga primerjal z modelom upravljanja Slovenskega državnega holdinga (SDH).

"V Sloveniji upravljamo državno premoženje neodgovorno slabo," je menil. "Če bi državo primerno upravljali, ne bi imeli teh težav, ki jih imamo danes," je dodal. Razloge za načrtovano prodajo državnih podjetij vidi predvsem v nesposobnosti politike, nekritičnem sprejemanju neoliberalnih dogem, hlapčevskem podrejanju tujemu kapitalu in grabežljivosti domačih elit.

Strategije o privatizaciji ni 

Ekonomist Bogomir Kovač pogreša strateški razmislek o privatizaciji. Potolažil ga ni niti osnutek strategije upravljanja naložb države, ki ga je danes predstavil premier Cerar, saj ta po njegovih besedah ne prinaša strokovnih argumentov ampak "bolj ali manj ponavljanje nekih splošnih zgodb".

Upa, da bo peticija proti razprodaji državnega premoženja privedla do strateškega razmisleka. "Želeli smo ustaviti kaos, ki se s tem v zvezi trenutno pojavlja. Imamo pravo zmešnjavo, v kateri so se dobro znašli preprodajalci," je menil. Po njegovih ocenah bi se prodaja morala vršiti neposredno, ob postavitvi dodatnih pogojev in v okviru širše politike privatizacije oziroma upravljanja državnega premoženja. "Tako, kakršno imamo danes, bolje da pozabimo," je dodal.

Mesec iz ZL zagovarja, da morajo pri upravljanju podjetij enakopravno sodelovati predstavniki države, zaposlenih, stroke in širšega družbenega interesa. "Neka točka strinjanja med zagovorniki in nasprotniki privatizacije vendarle obstaja. To je, da se vsi strinjamo, da je bilo državno premoženje doslej slabo upravljano in da je bil problem tega upravljanja vmešavanje političnih strank in korupcija," je dejal.