Nara Petrovič: Čiščenje okolja povezuje ljudi
Nara Petrovič je pisatelj, prevajalec (zbirke Anastazija, Bhagavad-gite...), predavatelj, sonaravni kuhar, priložnostni maser, predvsem pa ljubitelj življenja. Nam je pobližje predstavil projekt Očistimo Slovenijo, ki bo te pomladne dni očistil tudi Obalo. Razgledan in simpatičen sogovornik te dni biva v kamp prikolici na Pomjanu, hodi bos, hkrati pa je razgledan, in svobodomiseln.


Kako bo potekala letošnja akcija očistimo Slovenijo na Obali?
Letos bi radi popravili napake od lani. Mislim napake ... da bi se boljše organizirali in uskladili logistiko. Občinam smo že lani poslali dopise, da bi se lažje uskladili in pripravili na akcije, da bi lahko tudi v proračunih upoštevale stroške, ki nastanejo. Zlasti gre tukaj za vrečke, rokavice in odvoz smeti.
Sodelujete z občinami in s komunalnimi podjetji?
Tako je, z občinami, ki potem pozovejo krajevne skupnosti. Pri tem velja izpostaviti, da v manjših sredinah, v manjših občinah so čistilne akcije bolj učinkovite kot v večjih, mestnih občinah. Tu gre morda za nek družbeni dejavnik.
Kakšno udeležbo pričakujete za letošnjo akcijo?
Glede na lansko leto, ko je bilo 200.000 ljudi, letos pričakujemo okoli 250.000 ljudi. Pričakujemo, da bo cilj izpolnjen, seveda pa ne moremo dati zagotovil za to, saj je odvisno od več dejavnikov.
Ljudje so podobno navdušeni kot prvič ali ne?
Odzivi so zelo različni. Navdušenja je veliko, podpore na vseh straneh, to skupinsko vzdušje, ki nastane pri skupinskem čiščenju ocenjujejo kot dobro. So pa tudi kritiki, ki se jim vse skupaj populizem, kot nek šov, ki ne bo imel trajnih učinkov. Vendar ne vidijo kaj se tudi v ozadju dogaja, ko pritiskamo tudi na inšpekcije, državo, celo na EU zato, da se določene stvari izvajajo.
Kaj pa glede smeti, nečistoč, verjetno ste naredili neko analizo kje jih je največ, kje so rizična področja?
Fantje, ki delajo analize teh odlagališč delajo v povezavi s SAZU-jem, so naredili neko karakterizacijo odlagališč, tako sedaj imajo občine določen seznam. V tem pogledu so najbolj rizične določene ceste, ki se sedaj manj uporabljajo, tak primer je stara šmarska cesta. Predlani je bilo nabranih 15.000 ton po celi Sloveniji. Tudi v Kopru je bilo veliko nabranih smeti, ampak v Kopru je bil problem, ko so veliko ljudje pripeljali veliko kosovnih odpadkov iz svojih kleti, kar ni bil ravno namen akcije. Čistilo pa se bo tudi morje, to bodo delalil recimo potapljači v Izoli.
Čisto okolje je nek pokazalec razvoja?
Ja, razvoj prinese povečano potrošnjo, povečana potrošnja prinese nastanek odpadkov in to terja boljše ravnanje z odpadki. Švedi, Nizozemci ali Danci recimo proizvedejo 800 kg odpadkov na osebo, če bi ravnali tako kot Slovenci, ki proizvedemo 450 kg na osebo, si lahko samo mislimo koliko smeti bi imeli.
Vir: Bojan Marsič



Commenti 0
Sii il primo a commentare.