Home/Kronika/Na višjem sodišču obravnava pritožb na sodbo Goršetu
Kronika2 min di lettura

Na višjem sodišču obravnava pritožb na sodbo Goršetu

Na ljubljanskem višjem sodišču bo danes potekala javna obravnava pritožb na lani aprila izrečeno sodbo nekdanjemu stečajnemu upravitelju Branetu Goršetu. Ljubljansko okrožno sodišče ga je zaradi zlorabe položaja pri vodenju stečajnega postopka Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicure na prvi stopnji obsodilo na štiri leta zaporne kazni.

Na višjem sodišču obravnava pritožb na sodbo Goršetu
FOTOGRAFIJA

Prav tako je sodišče aprila lani za krivega pomoči pri zlorabo položaja spoznalo Jožeta Šušteršiča, ki je kupil terjatve HKS Sicure, in ga obsodilo na tri leta zaporne kazni.

Višje sodišče lahko prvostopenjsko sodbo potrdi, zavrne ali pa zadevo pošlje v ponovno obravnavo.

Okrožno sodišče je obema prisodilo stranske denarne kazni, sklenilo pa je tudi, da se Šušteršiču odvzame nezakonito pridobljena korist. Če tega denarja ne bo vrnil, bo sodišče šlo v prodajo njegove lastnine, pridobljena sredstva nakazalo v stečajno maso.

Šušteršič, ki je bil obsojen napeljevanja k zlorabi položaja, je namreč s prodajo terjatev HKS Sicure, ki jih je od Goršeta kupil za nekaj več kot osem milijonov takratnih tolarjev, dobil 54,97 milijona tolarjev (okoli 229.400 evrov).

HKS Sicura v stečaj leta 2002

Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa tega ni storila. V stečajnem postopku je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov.

Sodnica Dejana Fekonja je ob izreku sodbe dejala, da je bilo nedvomno dokazano, da je Šušteršič Goršeta napeljeval k zlorabi položaja pri vodenju stečajnega postopka, prav tako pa je bila po njenem mnenju nedvomno dokazana Goršetova zloraba položaja.

Poudarila je, da je Gorše v stečajnemu postopku Banki Slovenije, upniškemu odboru in stečajnemu senatu večkrat podajal zavajajoče navedbe, da dolžniki ne plačujejo dolgov, zaradi česar bi bila smiselna prodaja terjatev, upniški odbor in stečajni senat pa sta se z njegovim predlogom strinjala.

Vir: Uredništvo/STA

Commenti 0

Rispetta le nostre regole

Sii il primo a commentare.