Na dnevih pravnikov tudi o pristojnostih predsednika republike

Letošnji Dnevi slovenskih pravnikov so razdeljeni na kar 13 sekcij, na včerajšnji sekciji na temo ustavne reforme oblikovanja vlade pa sta bila v ospredju (pre)velika vloga državnega zbora pri imenovanju predsednika vlade in ministrov ter po drugi strani zelo omejene pristojnosti predsednika države v tem pogledu.

Nekdanji ustavni pravnik Ciril Ribičič, ki je bil med člani strokovne skupine za spremembo ustave, je tako spomnil na pomisleke skupine v zvezi s predlaganimi postopki oblikovanja vlade, zlasti glede pretirano kratkega roka, v katerem bi moral mandatar predlagati ministrske kandidate, glede uvedbe javnega glasovanja za izvolitev vlade ter glede možnosti, da bi predsednik vlade tekom mandata lahko sam zamenjal do tretjino ministrov.

Ob vprašanju omejevanja referendumov je Ribičič opozoril na veliko moč vlade, ki preko strank in poslanskih skupin obvladuje tudi parlamentarno večino. Odprt referendumski sistem je do zdaj deloval kot protiutež, ki bi preprečila pretirano moč vlade v povezavi s parlamentarno koalicijo. Ob omejevanju referenduma zato ne bi smeli v celoti uničiti tega ravnotežja, ampak bi morali do njega priti z drugimi sredstvi.

Ribičič pri tem predlaga t. i. ustavni veto, kjer bi predsednik republike pred razglasitvijo posameznega zakona lahko terjal presojo njegove ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Takšna možnost bi po njegovem bolj kot samega predsednika okrepilo pomen ustave.

Med drugim je Ribičič ocenil, da prav zaradi teže, ki jo zdaj imajo referendumi, vladna kriza nastopi še takrat, ko podpora javnosti pade tako globoko, da vlada ne more dobiti zakonodajnih referendumov. V Sloveniji se je sicer po njegovem mnenju v preteklosti podcenjevalo možnost oblikovanja nove vladne koalicije brez volitev. Pri tem bi bilo seveda ključno, da se v obdobju vladne krize izbriše razlika med koalicijskimi ter opozicijskimi poslanci in poslanskimi skupinami, tako da bi se vrnili v razmere, podobne tistim, ko se še ne ve, kdo bo sedel v koaliciji in kdo v opoziciji.

Igor Kaučič pa je bil kritičen do obstoječe ureditve pri imenovanju premiera in vlade, ki s krnitvijo "naravnih pristojnosti" predsednika republike celo obstruira elementarna pravila parlamentarnega sistema. Kot je opozoril, se vrtimo v krogu, saj je identifikacija funkcije predsednika s konkretno osebo pretesna. Tako je Demosova vlada pred leti odvzela predsedniku republike pristojnost imenovanja premiera zato, ker je vedela, da bo to postal Milan Kučan. Prav zato, ker so se ustavne določbe pisale zaradi personalnih situacij, pa imamo danes težave, je dejal.

Po Kaučičevem prepričanju imamo "izrazito neuravnotežen, celo defekten parlamentarni sistem", sam pa v današnji ureditvi težko najde razlike med tem in skupščinskim sistemom. Težave so sistemske narave in posegajo v samo načelo delitve oblasti med izvršilno in zakonodajno, je ocenil.

Te hibe se po njegovem kažejo že v primeru oblikovanja vlade, saj je mogoče predsednika republike obiti celo pri predlaganju mandatarja. Kot je ugotavljal Kaučič, predsednik republike pri nas ne imenuje nikogar od izvršilne oblasti. Celo v kriznih razmerah predsednik ni tvorec njihovega reševanja, ampak zgolj nekdo, ki avtomatično podpisuje predložene mu akte, kot je bilo v primeru razpustitve parlamenta, je še razmišljal Kaučič.

Ob vsem tem se moramo po njegovem vprašati, ali naj okrepimo pristojnosti predsednika republike v razmerju do vlade, ali pa pustimo sedanjo ureditev in se še naprej vsaka štiri leta soočamo z istimi težavami pri oblikovanju vlade.