Mednarodni dan mladih

Mladi so pasivni ali odhajajo v tujino

Slovenska mladina je nadpovprečno izobražena, vendar je vse bolj pasivna ali pa odhaja v tujino, navajajo v Mladinskem svetu Slovenije, krovni organizaciji nacionalnih mladinskih organizacij.

Izražajo skrb nad "kronično neučinkovitim naslavljanjem problematik, ki zadevajo mlade generacije v državi".

V Sloveniji je leta 2008 skoraj 70 odstotkov mladih v starosti 18 do 34 let živelo z vsaj enim staršem, kar je poleg Slovaške najvišji delež v državah EU, navajajo na državnem statističnem uradu.

Skoraj polovica starih 20 do 24 let delovno aktivnih

Tri četrtine starih 20 do 24 let je leta 2011 še vedno živelo v gospodinjstvu z vsaj enim staršem. Približno 70 odstotkov oseb v pozni mladosti se je izobraževalo.

Leta 2011 je bilo 46 odstotkov oseb v pozni mladosti delovno aktivnih; nekaj manj kot polovica med njimi je bila redno zaposlena, nekaj manj kot 40 odstotkov pa jih je opravljalo delo prek študentskega servisa.

Vsak deseti v starostni skupini 20 do 24 let leta 2011 ni niti študiral, obiskoval šole ali tečaja niti ni delal.

Redno zaposlenih tri četrtine starih od 25 do 29 let

V Sloveniji je leta 2011 z vsaj enim od staršev živelo nekaj več kot polovica starih 25 do 29 let. Tri četrtine mladih pri tej starosti je bilo delovno aktivnih: 76 odstotkov med njimi je bilo redno zaposlenih, med temi približno 70 odstotkov s pogodbo za nedoločen čas.

Brezposelnost med mladimi narašča

"Odsotnost vseživljenjske karierne orientacije, pripravništev in praks, delovnih mest oziroma izobraževalnih programov, prilagojenih razmeram na trgu dela ter spodbud mladim podjetnikom in inovatorjem so simptomi neperspektivne prihodnosti slovenske mladine," opozarjajo v Mladinskem svetu Slovenije.

Stopnja anketne brezposelnosti med mlajšimi odraslimi, torej v starostni skupini 25 do 29 let, je leta 2011 znašala 14,2 odstotka, povprečje EU pa je znašalo 12,6 odstotka, navaja statistični urad. Omenjena stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je leta 2007 znašala šest odstotnih točk manj, in sicer 8,2 odstotka, medtem ko je bilo povprečje EU 8,7 odstotka.

Med brezposelnimi mladimi v tej starostni skupini je bilo leta 2011 v Sloveniji 30 odstotkov takih, ki so iskali prvo zaposlitev, 43 odstotkov pa jih je delo iskalo že več kot eno leto.

Do zaposlitve tudi s klubi "Služba me-ne išče"

V Zavodu Nefiks, ki si prizadeva mladim olajšali pot do prve zaposlitve, eno od možnosti za aktivno reševanje brezposelnosti med mladimi vidijo v medgeneracijskem povezovanju, zato pripravljajo klube "Služba me-ne išče". V vsakem posameznem klubu, s katerimi bodo začeli jeseni, bo sodelovalo do deset mladih z različnih izobraževalnih smeri. Posamezni klub se bo povezal z dvema upokojenima kadrovikoma ali upokojencema, ki sta bila v svoji aktivni dobi zaposlena na vodilnih položajih.

Njuna vloga bo motivacija, svetovanje mladim in vključevanje mladih v svojo družbeno mrežo ter pomoč pri povezovanju z ljudmi, ki bi lahko bili potencialni zaposlovalci.

Nekateri programi v svetu pokazali dobre rezultate

Mednarodna organizacija dela (International Labour Organization - ILO) na svoji spletni strani navaja, da so programi, ki mladim zagotavljajo izobraževanje in zaposlitev, pokazali dobre rezultate v številnih državah.

Na Finskem so po ocenah takšni programi uspešni v več kot 80 odstotkih. Mlademu človeku morajo v skladu s programom ponuditi zaposlitev, poklicno ali kakšno drugačno izobraževanje oz. drug ukrep, s katerim bo v treh mesecih brezposelnosti postal bolj zaposljiv.

Šola se mora odzivati na potrebe trga dela

Tehnično in poklicno izobraževanje ima lahko osrednjo vlogo pri pripravi mladih ljudi na zaposlitev, če so programi oblikovani glede na potrebe trga dela, navaja ILO.

Dualni sistem, ki združuje pouk v šoli in prakso v podjetju, je značilen za Avstrijo, Dansko, Nemčijo in Švico, v zadnjem času pa tudi za Norveško. Danska in Švica sta med državami OECD, ki imajo najnižjo stopnjo brezposelnosti, v Avstriji pa je ta precej pod povprečjem OECD.

Subvencije imajo lahko dobre učinke

Subvencije in druge finančne spodbude za delodajalce, ki zaposlijo mlade, lahko pripomorejo k lažjemu prehodu iz izobraževanja v zaposlitev, opozarja ILO. V Franciji in Italiji dobijo finančne spodbude delodajalci, ki zaposlijo mlade brezposelne. Subvencioniranje plače ima največje učinke, kadar je osredotočeno na natančno opredeljene ovire, s katerimi se mladi srečujejo na trgu dela, in kadar je omejeno na določen čas.

Za strategije izobraževanja so nujna predvidevanja, kakšne poklice bomo potrebovali v prihodnosti, opozarja ILO.