Litva odločena, da postane članica območja evra

Litva je sicer tako kot Slovenija uvedbo evra načrtovala že januarja 2007, vendar je Evropska komisija ocenila, da zaradi previsoke inflacije ne izpolnjuje pogojev, zato ni priporočila njenega vstopa v območje skupne evropske valute. Članica unije lahko skupno evropsko valuto uvede, če izpolnjuje štiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne valutne tečaje in nizko raven obrestnih mer.

Preostala tri merila za vstop je Litva leta 2007 izpolnjevala, tudi inflacijski kriterij je zgrešila za las. Po neuspehu leta 2007 si je nato zadala cilj, da evro uvede najpozneje leta 2010, a ga je nato zaradi krize v območju evra preložila na leto 2015.

Litvanci so sedaj odločeni, da ta cilj dosežejo, čeprav težav v območju evra še zdaleč ni konec. Znova se zapleta s Portugalsko, novi in novi izzivi se pojavljajo pri reševanju Grčije in Cipra. Negotov je tudi razvoj slovenske zgodbe.

Litvanski finančni minister poudarja, da težave v tako velikopoteznem projektu, kot je skupna evropska valuta, ki ima sedaj 17, kmalu pa bo z vstopom Latvije imela 18 lastnikov, niso nič nenavadnega. "Čudno bi bilo, če težav ne bi bilo," je dejal. "Sistem ima probleme, a ni res, da se območje evra ni sposobno soočati s problemi," je prepričan Šadžius. Litva se po njegovih besedah popolnoma zaveda, da pri vstopu v območje evra ne gre le za praznovanje, temveč tudi za prevzem velike odgovornosti.

Zaveda se tudi pomena osveščanja javnosti. 86 odstotkov Litvancev je že videlo evrske bankovce, le 54 odstotkov jih uporablja, je ponazoril minister, a pristavil, da uživa evro boljši ugled od rublja, saj je veliko Litvancev že pozabilo, kakšna je ruska valuta.

Litva naslednjih šest mesecev predseduje EU

Litva je v ponedeljek prevzela šestmesečno predsedovanje EU. Pomembna tema med njenim predsedovanjem bo gradnja bančne unije, ki bo stala na treh stebrih: enotnem bančnem nadzoru, skupnem sistemu reševanja bank in skupnem sistemu shem jamstev denarnih vlog.

Potem ko so finančni ministri nedavno dosegli dogovor o novih pravilih za reševanje bank, se v kratkem pričakuje tudi predlog Evropske komisije o enotnem organu, ki bi bdel nad reševanjem bank.

Pomembna prioriteta bo tudi priprava vseh izvedbenih aktov za zagon novega večletnega proračuna 2014-2020, predvsem priprava prvega letnega proračuna v novi finančni perspektivi, ter dokončen dogovor o kohezijski politiki v tem obdobju.

Poleg tega bo unija v prihodnjih šestih mesecih nadaljevala razpravo o poglabljanju drugih vidikov Ekonomske in monetarne unije, na primer o ideji reformnih pogodb in solidarnostnega sklada, a odločitve je pričakovati šele po nemških volitvah 22. septembra.