Leto 2014 naj bi prineslo tudi nov zakon o RTVS

Pripravo novega zakona o RTVS je ministrstvo zapisalo v resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017. Ocenjujejo, da je nujno potrebna analiza obsega obstoječe javne službe RTVS in njena prevetritev v skladu z javnim interesom na področju medijev ter razvojem in delovanjem sodobnega medijskega prostora.

Za učinkovito in kontinuirano izvajanje javne službe bo treba po mnenju ministrstva natančno določiti deleže prispevka za programe in storitve RTVS, ki ga ta nameni za izvajanje posameznih segmentov novo opredeljene javne službe, in s tem dolgoročno stabilizirati dele programa, ki so posebej pomembni za izvajanje javne službe. Prav tako je treba preučiti uvedbo učinkovitejšega upravljanja tega javnega zavoda, so pojasnili.

Pri pripravi novega zakona bodo upoštevali tudi pripombe k zakonu, zavrnjenem na referendumu

Za pripravo novega zakona na ministrstvu ne bodo oblikovali posebne delovne skupine. Kot so zapisali, pri iskanju rešitev že sodelujejo z javnim zavodom, pri oblikovanju zakona pa bodo preučili in smiselno upoštevali tudi bistvene pripombe strokovne javnosti, ki so bile podane že ob pozneje na referendumu zavrnjenem predlogu zakona o RTVS. Tudi osnutek novega zakona bodo dali v javno razpravo.

Na javnem zavodu so za STA zapisali, da bodo zagovarjali vse spremembe zakona, ki bodo šle v smeri krepitve institucionalne avtonomije in uredniške neodvisnosti javnega medijskega servisa.

Nov zakon bi moral po mnenju koordinacije sindikatov odpraviti sedanje podržavljanje RTVS

V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS v prihodnje pričakujejo celovita predloga vsaj dveh zakonov, zakona o medijih in zakona o RTVS. Kot je za STA pojasnil predsednik koordinacije Zoran Medved, bi moral prvi redefinirati javni pomen medijskega sektorja, okrepiti družbeno odgovornost lastnikov medijev, okrepiti uredniško avtonomijo medijev, zavarovati novinarski in druge ustvarjalne poklice v medijih pred vsakovrstnimi oblikami izkoriščanja.

Nov zakon o RTVS bi moral nujno odpraviti sedanje podržavljanje javnega zavoda, poenostaviti bi morali sedanji model upravljanja in nadzora, vodenje javnega zavoda pa bolj povezati s tistim, kar nastaja v programih in v okviru novih medijskih storitev RTVS, je opozoril Medved.

Veljavni zakon o RTVS sedanji politiki ustreza in ne vidi potrebe po njegovem spreminjanju, je prepričan. V koordinaciji domnevajo, da bodo imeli na ministrstvu največ težav s prepričevanjem parlamenta in politikov, da Slovenija potrebuje takšen nov zakon.

Rešitev v krepitvi regionalnih centrov RTVS?

Predsednik koordinacije se sprašuje, zakaj ne bi RTVS po zgledu BBC okrepila regionalna centra v Kopru in Mariboru, ustanovila regionalni center v Ljubljani in v še katerem regionalnem središču. Po njegovih besedah bi tako porazdelili naloge sedanjih nacionalnih programov, prispevali k večji zaposlenosti v regijah, spodbudili nastajanje novih produkcij in storitev na novih lokacijah.

S to vizijo se ujema tudi ideja iz nacionalnega programa za kulturo, da sedanje programe posebnega pomena preoblikujejo v podaljšano javno službo RTVS, je pojasnil. V novinarskih sindikatih na RTVS pričakujejo, da bi takšne spremembe lahko spodbudile zaposlovanje sedaj prekerno zaposlenih novinarjev in drugih ustvarjalnih kadrov, da bi prispevale k izboljšanju delovnih razmer in k drugačni organizacijski kulturi.

Vlada je sicer konec novembra v parlamentarno proceduro poslala predlog sprememb zakona o RTVS, ki prinaša samo najnujnejše popravke veljavnega zakona. Poglaviten namen je ponovna določitev višine rtv-prispevka v zakonu o RTVS, kot je že bilo določeno v preteklosti. Višine prispevka se z novelo zakona ne spreminja in ostaja pri 12,75 evra za fizične osebe. DZ bo predlog obravnaval na januarski seji.