Leto 1991: "Ljudje so vojno preživeli z velikim dostojanstvom"

Dorijan Maršič je danes poznan predvsem kot nekdanji politik, poslanec, direktor ITF-a. V času, ko je Slovenija šele stopala na samostojno pot, pa je še kot zelo mlad diplomant obramboslovja vodil sekretariat za obrambo na koprski občini.

Njegova prvenstvena naloga je bila skrb za civilno prebivalstvo. V kolikor bi se oboroženi spopadi razvlekeli in razplamteli, bi morali tedaj hitro vzpostaviti vezi s sosednjimi državami, da ljudje ne bi trpeli žeje, lakote in pomanjkanja nasploh.

Zanimivo pa je predvsem to, da je bila vojna kot kaže predvidena in Maršič govori ravno o tem, kako so se nanjo pripavljali že veliko prej. Nenazadnje so tudi prestrezali radijske zveze, od koder so marsikaj izvedeli. Imeli so načrte kako poskrbeti za civilno prebivalstvo, imeli pa so tudi načrt, kako čim več orožja “skriti” pred zveznimi oblastmi in ga nato predate teritorialcem.

Tveganje je bilo veliko 

Za takšno ravnanje je številnim sekretarjem za obrambo grozil arest, a stvari so bile že predaleč, da bi lahko kdo popustil in se predal v "sovražnikove" roke. Maršič tako govori predvsem o skrbi, skrbi za ljudi, ki so vojno preživeli zelo dostojanstveno in pokončno.

Spominja se tudi zloglasnih pogajanj med generalom Čadom in teritorialno obrambo na sedežu občine Koper, kjer je bil tudi sam. Zelo živ pa je tudi spomin, da se je vse začelo že dan prej, se pravi 26. junija, zato pravi, da bo morala uradna Ljubljana to prej ali slej priznati.