KORAK BLIŽE K UNESCOVEM SEZNAMU: Klekljanje čipk in suhozidna gradnja pozitivno ocenjena v postopku nominacije
Klekljanje čipk v Sloveniji in suhozidna gradnja sta dobili pozitivno oceno v postopku nominacije za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Poročilo o tem je evalvacijsko telo objavilo v sklopu priprav na zasedanje Unescovega medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki bo konec novembra.


Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je evalvacijsko telo v poročilu, objavljenem v sredo, oba slovenska projekta, nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji in večnacionalno nominacijo osmih držav Suhozidna gradnja, priporočilo za vpis na reprezentativni seznam. Tako je po navedbah ministrstva na zasedanju, ki bo konec novembra v Port Louisu na Mavriciju, utemeljeno mogoče pričakovati njun vpis.
Na ministrstvu so "ponosni na opravljeno delo, ki je potekalo v tesnem sodelovanju z nosilci, skupnostmi in kolegi eksperti ter v primeru suhozidne gradnje tudi z mednarodnimi partnerji". Pred novima slovenskima vpisoma na omenjeni seznam, ki demonstrira raznolikost nesnovne kulturne dediščine na globalni ravni in pomaga osveščati o njenem pomenu, pa je treba počakati še na formalno odločitev medvladnega odbora. Odbor sestavlja 24 držav pogodbenic konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine in praviloma sledi priporočilom evalvacijskega telesa.

Novica je prišla ravno v času, ko na ministrstvu gostijo 12. regionalno srečanje strokovnjakov za nesnovno kulturno dediščino Jugovzhodne Evrope, na kateri se posvečajo vlogi muzejev pri varovanju nesnovne kulturne dediščine. Srečanja strokovnjakov, ki potekajo v znamenju konvencije, spodbujajo razumevanje in prepoznavanje nesnovne kulturne dediščine kot ene skupnih vrednot v regiji, ki jo odlikuje izjemna kulturna raznolikost.
Udeležence srečanja je nagovoril tudi minister Dejan Prešiček, ki je, kot piše v sporočilu za javnost, med drugim izpostavil, da aktivnosti na področju varovanja nesnovne dediščine dobijo pravi smisel prav s sodelovanjem. Te aktivnosti pa po njegovem mnenju ne bi obstajale brez skupnosti, skupin in posameznikov, ki dediščino nenehno prepoznavajo, poustvarjajo in prenašajo na naslednje rodove.
Vir: Uredništvo/STA/B.E., foto: muzej-idrija-cerkno.si, tportal.hr



Commenti 0
Sii il primo a commentare.