KONEC POMORSKEGA VELIKANA: Splošno plovbo po 72 letih izbrisali iz sodnega registra

Okrožno sodišče v Kopru je odločilo, da se podjetje za mednarodne pomorske prevoze Splošna plovba izbriše iz sodnega registra. S tem se je zaključil postopek redne likvidacije, ki se je začel 29. julija 2025 na predlog lastnika družbe, nemškega ladjarja Petra Döhleja, poroča RTV Slovenija.

Splošna plovba je bila ustanovljena leta 1954 in je poslovanje začela z eno samo ladjo. V naslednjih desetletjih je zrasla v enega najpomembnejših ladjarjev nekdanje Jugoslavije. V 60. letih prejšnjega stoletja je bila že drugi največji jugoslovanski ladjar, konec 70. let pa je zaposlovala več kot 1600 ljudi. Njene ladje, številne poimenovane po slovenskih mestih, so plule po svetovnih morjih.

Od državnega ponosa do nemškega prevzema

Po osamosvojitvi Slovenije se je podjetje znašlo pred številnimi izzivi. Izguba nekdanjega jugoslovanskega trga in visoka posojila za nakup ladij so ga prisilili v prestrukturiranje. Leta 1995 je pri reševanju finančnih težav sodelovala država, ki je v zameno za pomoč pri odplačevanju dolgov postala edina lastnica družbe.

Splošna plovba je leta 2004 doživela enega svojih poslovnih vrhuncev. Ob 50-letnici ustanovitve je skupina ustvarila približno 15 milijonov evrov dobička, kar ji je omogočilo vlaganja v posodobitev flote.

Kmalu zatem se je začel proces lastniških sprememb. Nemški ladjar Peter Döhle je leta 2007 postal večinski lastnik, država pa je svoj preostali 25-odstotni delež prodala leta 2012.

V naslednjih letih so se poslovni rezultati močno poslabšali. Prihodki skupine so med letoma 2013 in 2016 padli z več kot sto milijonov na približno 35 milijonov evrov. V tem obdobju je družba ustvarila okoli 145 milijonov evrov izgube, predvsem zaradi prodaje ladij in oslabitve njihove vrednosti.

Razprodaja premoženja in zadnje slovo slovenskih ladij

Postopno zmanjševanje obsega poslovanja je spremljalo tudi odpuščanje zaposlenih. Leta 2022 je podjetje izvedlo obsežnejša odpuščanja, leto pozneje pa prodalo ladjo Pohorje, zadnjo v svoji floti s slovenskim imenom.

Leta 2025 je sledila še prodaja pomembnih nepremičnin, med drugim poslovne stavbe in vile San Marco v Portorožu. Poslovno stavbo je kupil podjetnik Peter Polič.

Odločitev o likvidaciji je pomenila zadnje poglavje v zgodbi podjetja, ki je desetletja soustvarjalo slovensko pomorsko identiteto in predstavljalo pomembnega delodajalca na Obali.

Bogato pomorsko dediščino bodo skušali ohraniti

Čeprav je Splošna plovba kot gospodarska družba prenehala obstajati, naj bi pomemben del njene kulturne in zgodovinske dediščine ostal ohranjen.

Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu se je z nekdanjim lastnikom dogovoril za donacijo umetniških del, ladijskih maket in drugega gradiva, povezanega z delovanjem podjetja.

Kot je za Radio Koper pojasnila muzejska kustosinja Duška Žitko, je nemški lastnik prepoznal zgodovinsko vrednost zbirke in se odločil, da jo podari muzeju. Ob tem je postavil pogoj, da mora biti v šestih letih na območju piranske občine vzpostavljena stalna razstava.

Zbirka za zdaj ostaja shranjena v nekdanji poslovni stavbi Splošne plovbe, kjer muzej najema prostore. Iskanje primerne lokacije za njeno trajno predstavitev pa še poteka.

V muzeju so sprva računali na palačo Trevisini v Piranu, nekdanji dom pomorščakov, vendar ta ni več na voljo za predvideno muzejsko dejavnost. Kot ena od možnosti se zdaj omenja prav nekdanja poslovna stavba Splošne plovbe.

Z izbrisom podjetja se tako zaključuje pomembno poglavje slovenske pomorske in gospodarske zgodovine. Ostaja pa prizadevanje, da bi spomin na ladje, pomorščake in desetletja slovenskega ladjarstva ohranili tudi za prihodnje generacije.