KOBARID: Kako so prvo vojno v zaledju preživljale ženske?

Zgodovinar Tadej Koren iz Fundacije Poti miru je za STA povedal, da je razstava del letošnjih obeleževanj spominov na začetek vojne vihre v Posočju. Med leti 2014 in 2018 bodo vsako leto pripravili večjo razstavo na temo dogodkov pred sto leti. Lani so v Kobaridu pripravili razstavo o položaju žensk na predvečer prve svetovne vojne, ki so si jo lahko ogledali tudi v Kopru, Trstu, Sežani in Šmartnem v Goriških Brdih.

Osredotočeni na izgon prebivalstva ob začetku vojne

Letošnja razstava je osredotočena na moški in ženski pogled na vojno skozi citate pisem in dnevnikov ter na problematiko umika civilnega prebivalstva po začetku soške fronte. Z razstavljenimi plakati si želijo dotaknili predvsem družine, morale, prehrane, strežnic, šolstva, trga delovne sile, vojne propagande ter ženske kriminalitete in subverzivnosti v letu 1915.

Na razstavi so na ogled fotografije, časopisni članki in telegrami z begunsko tematiko ter različni predmeti, predvajali pa bodo tudi dokumentarni film Nadje Velušček in Anje Medved iz leta 1999 Niso letele ptice.

Zaledne bolnišnice polne ranjenih in pohabljenih

Leta 1915 se je val množičnega navdušenja nad vojno po prvih mesecih vojskovanja že polegel. Naraščalo je število padlih, vojaški stroj je potreboval vedno nove obveznike, medtem ko so se v zaledju front bolnišnice po vsaki bitki polnile z ranjenci in pohabljenimi.

V večjih mestnih središčih so bili čedalje bolj vidni znaki pomanjkanja, ki je tako kot v številnih avstrijskih mestih tudi v Ljubljani, Kopru in Trstu pognalo najrevnejše ženske na ulice z zahtevo po pravičnejši preskrbi z najnujnejšim. Zaradi izginotja mnogih prehrambnih izdelkov se je korenito spremenil jedilnik, cvetel je črni trg in ženske so bile pogosto kršilke vojnih zakonov.

Napori na fronti terjali napore v zaledju

Napori vojskujočih se armad so zahtevali čedalje večji angažma civilnega prebivalstva. Žensko prevzemanje domačih gospodarstev, običajno moških opravil in poklicev, je bilo v skladu z vojnim časom in potrebami. Vojaške in civilne oblasti pa so skrbele zlasti za to, da bi civilno prebivalstvo ne glede na spol delovalo v korist končne zmage.

Začetek spopada v Posočju spomladi 1915 je na obeh straneh fronte potisnil civilno prebivalstvo v pregnanstvo. Na italijanski strani bojne črte se niso znašli samo avstrijski državljani in državljanke italijanske narodnosti, temveč tudi slovenske in nemške, ki so bili izseljeni v notranjost države.