Slovenija se bo namreč v naslednjem finančnem obdobju 2014-2020 razdelila na dve regiji. Vzhodna Slovenija bo še naprej upravičena do približno enake količine kohezijskih sredstev, medtem pa bo zahodna Slovenija, v katero je uvrščena tudi Ljubljana, dosegla takšno stopnjo razvitosti, da je pod vprašajem, "če si bomo uspeli izpogajati t.i. varnostno mrežo".
S pomočjo varnostne mreže bi regija kljub razvitosti namreč še naprej ostala upravičena do prijave na projekte, za katere so predvidena kohezijska sredstva in za katere je še vedno velika potreba, "ker Ljubljana ni primerljiva s Tolminsko, Goriško ali pa z Obalo", je pojasnila poslanka.
"Ta regija še vedno potrebuje kohezijska sredstva za različne projekte, od čistilnih naprav do urejanja odpadkov in urejanja vodovoda," ocenjuje Kleva Kekušova. Na kohezijska sredstva je vezan tudi projekt drugega železniškega tira od Divače do Kopra, je navedla.
Poslanka je tudi zadovoljna, da so evropskim kolegom poleg problemov na terenu uspeli prikazati tudi primere dobre prakse in uspešnega črpanja evropskih sredstev, kot je primer Sečoveljskih solin.
V delegaciji tujih gostov je tudi glavna pogajalka Evropskega parlamenta v pogajanjih o spremembah zakonodajnega okvira za kohezijsko politiko v naslednjih sedmih letih Constanze Krehl. Ta je ob obisku povedala, da je dejstvo, da bo imela Slovenija v prihodnje bolj razvito regijo, pravzaprav zgodba o uspehu, na kar moramo biti ponosni.
"Seveda pa se bomo morali v prihodnje vsi skupaj spopasti z manjšim evropskim proračunom in deležem za kohezijo. Zato je ključno, da v prihodnje podpremo najbolj inteligentne in pametne projekte," so besede glavne pogajalke v sporočilu za javnost povzeli v pisarni Kleva Kekušove.
Sorodne vsebine:
Commenti 0
Sii il primo a commentare.