KOLUMNA: Kje so meje dobrega okusa?

Ženske se znamo pogosto zelo hitro preleviti v vlogo spretnega lepotnega kirurga, ki bi naša telesa popravil najprej malo tu in potem še malo tam … A ob ideji, dajmo jo poimenovati kar »čarobne kirurške paličice«, se vsakič znova zamislim.

Kdo ve, ali bi lepotni poseg resnično prispeval k temu, da postanem bolj srečna? Morda bi mi v začetnem obdobju kakšen silikonski vsadek prijal. Kaj pa potem? Kaj, če bom potem le ena izmed mnogih, ki je podlegla aktualnim trendom in v dohitevanju nekih zapovedanih lepotnih idealov postala zgolj nov model, narejen po enakem kalupu? Še ena v množici tistih, ki imajo popolno košarico, perfekten nos, do potankosti izoblikovano telo, privlačne ustnice in privzdignjeno zadnjico?

Da ne bo pomote. Sodim med zagovornice lepotnih posegov, a vse dokler ti ne presegajo mej dobrega okusa. Zame pa dober okus pomeni skladnost, pravšnjo mero nečesa in predvsem primernost glede na okoliščine. Vsi se najbrž strinjamo, da je lepo pogledati žensko (pa tudi moškega!), ki ima vse na svojem mestu, ki se zna obleči, ki zna nositi na trenutke drzna in vpadljiva oblačila, morda tudi nevsakdanjo pričesko in se za povrh vsega zna temu primerno tudi obnašati. No, to je zame dober okus!

Ker pa imajo vsake oči svojega malarja, se kriteriji lepote in posredno dobrega okusa od ženske do ženske in od moškega do moškega spreminjajo. In prav je tako. Sicer bi bili vsi navdušeni nad isto bejbo, zaljubljeni v istega tipa, vsi bi nosili enaka oblačila in vozili enake avtomobile in vsi bi tako s časom postopoma postali le kopija drug drugega. In prav tu mislim, da se skriva bistvo in obenem prihodnost lepotne kirurgije. Tako kot vsaka stvar, tudi slednja terja pravo mero. Pravo mero, ki slehernega posameznika istočasno osreči, s tem, ko ga približa »idealom lepote«, obenem pa ga z razlikovanjem od ostalih ohrani enkratnega. Saj veste, najboljše stvari, se skrivajo v majhnih dozah ...