KAM JE IZGINILO VESELJE? Veseli december in praznična depresija

Kljub vsemu sijaju pa je december mesec, ki je za mnoge ljudi vse prej kot vesel. Za številne je to mesec žalosti, osamljenosti in praznine. Zakaj je tako? Zakaj so za nekatere prazniki najtežji čas v letu? In kako si pomagati, da bi bilo obdobje praznikov čim bolj prijetno?

Kako smo praznike doživljali nekoč?

Za začetek se spomnimo, kako smo božično-novoletne praznike doživljali nekoč, kot otroci. Spomnimo se občutkov, ko smo skupaj z družino postavljali smrečico. Spomnimo se vznemirjenja, ko smo se zvečer odpravljali v posteljo, vedoč, da nas bodo zjutraj pričakala darila Miklavža, Božička ali dedka Mraza. Veselja, ki je zapolnilo hišo v zgodnjem jutru ob težko pričakovanem odvijanju daril. Takrat so bili prazniki naravnost čarobni. Naša največja skrb je bila, ali bomo dobili, kar smo si najbolj želeli. Potem pa smo odrasli, čarobnost je postopoma izginila, pričakovanje in vznemirjenje je nadomestilo mrzlično nakupovanje daril za bližnje, radost in sproščenost pa sta izginili skupaj z vsakodnevnimi skrbmi, ki niso med prazniki nič manj prisotne.

Kljub temu nismo pozabili na občutke, ki so nas spremljali med prazniki v otroštvu. In četudi se tega ne zavedamo, vsakič znova stremimo k temu, da bi jih podoživeli. Da bi ponovno začutili tisto čarobnost, radost in sproščenost, vsaj za en večer. Tega največkrat ne zmoremo, vsaj ne v takšni meri kot nekoč. In to lahko povzroči stisko in razočaranje. Občutek, da ne zmoremo več uživati v prazničnih radostih, da je vse skupaj brezsmiselno. Vse to pa  vodi v žalost, obup in občutek praznine. Temu dodajmo še stres, skrbi in izčrpanost, ki so pogoste spremljevalke našega vsakdana ali kakšno težko življenjsko izkušnjo, kot je nedavna izguba službe, bolezen, težka finančna situacija, ločitev ali smrt bližnjega in imamo popoln recept za depresijo.

Prevzamemo torej vlogo žrtve, v kateri se utapljamo. To pa vodi v obup in depresijo.

Poleg tega smo ljudje "posebna sorta". Spretno opazimo in objokujemo vse, kar smo izgubili, kar nam je spodletelo, bistveno manj spretno pa zaznamo tisto, kar smo pridobili in kar nam je uspelo. Konec leta pa je čas, ko še bolj poglobljeno premišljujemo o sebi in o svojem življenju. Še bolj se osredotočamo na to, kako je bilo nekoč in kako hudo in drugače je danes ter česa vsega nismo izpolnili v življenju. Prevzamemo torej vlogo žrtve, v kateri se utapljamo. Tudi to vodi v obup in depresijo.

Poleg tega nezavednega, notranjega pritiska, obstajajo tudi zunanji pritiski, ki nas spominjajo, kako zelo srečni, veseli in brezskrbni naj bi bili v času praznikov. Že če se ozremo na besedila božičnih pesmi, lahko opazimo, da so te prepojene z besedami "srečen, vesel, radosten". Pozivajo nas, naj bomo taki tudi mi. Kamor koli se ozremo, naj so to reklame na televiziji, filmi, plakati ali kaj drugega, spremljajo predstavo o teh praznikih slike srečnih, nasmejanih ljudi na zabavah, slike velikih družin, z razkošno okrašeno hišo, z obilo mamljive hrane na mizi in mnogimi darili pod bogato okrašeno smrečico, postavljeno ob kaminu. Vse to nas poziva, da bi tudi mi morali izgledati natanko tako, da bi izpolnili "praznične kriterije". Le redko kdo pa je tako neizmerno srečen kot tisti ljudje na plakatu in le redko kdo si lahko privošči takšno razkošje, kakršnega prikazujejo filmi in reklame in nas skušajo predati sporočilo, da naj bi to bilo potrebno zato, da bomo lahko zares uživali v prazničnem vzdušju. Mnogi tudi nimamo okoli sebe velike družine in malega morja prijateljev, mnogi preživljamo praznike sami in ne v duhu številnih prazničnih zabav.

Poglejmo tudi, kako si med seboj voščimo za praznike. Zaželimo si srečen, vesel ali blagoslovljen božič in srečno novo leto. Vse nam sporoča, da moramo biti srečni in veseli. Biti srečen med prazniki je pravzaprav družbena norma. Vsaj taka sporočila dobivamo iz vseh strani. Avgusta zagotovo nihče od nas ne čuti takega pritiska, da bi moral biti radosten in srečen tako kot to občutimo med prazniki. In kaj se zgodi, če teh zahtev ne moremo izpolniti v celoti? Seveda nas to še bolj potre. Vlije nam občutek, da nam nekaj manjka. Da bi morali imeti nekaj več za to, da bi bili srečni. In sploh, da bi morali biti bolj srečni - kot smo.

Osamljenost najpogostejši vzrok za depresijo

Tisto, kar najpogosteje pride do izraza, ko ne moremo doseči vseh teh notranjih ali zunanjih kriterijev in ljudje najpogosteje navajamo kot vzrok za depresijo med prazniki, je osamljenost. Občutek osamljenosti lahko sproži že ta lažna predstava, ki nam jo podajajo različni mediji, da bi morali imeti okoli sebe veliko ljudi. Če te predstave ne zmoremo izpolniti, lahko to povzroči občutek osamljenosti. Če poleg tega nimamo družine, s katero bi bili v dobrih odnosih, smo samski, smo se nedavno razšli s partnerjem ali smo izgubili katero drugo ljubljeno osebo, s katero smo nekoč preživljali praznike, je osamljenost še toliko močnejša.

Prazniki stresni za večino ljudi

Poglejmo si še, kako izgledajo prazniki za večino od nas. Za večino je to čas, ko je treba nakupiti darila za sorodnike in prijatelje, za katera nimamo denarja, a bomo že "stisnili" v januarju, saj se le spodobi, da obdarimo vse. Tako že iz finančne plati nakupovanje daril predstavlja stisko, saj za marsikoga pomeni še več dolgov. Poleg tega je treba ob vseh ostalih obveznostih najti čas za nakupovanje v nabito polnih trgovskih centrih. Doma je treba speči piškote in pripraviti slavnostno večerjo, kar spet predstavlja določen stres. O vseh tistih praznično obarvanih družabnih dogodkih ni ne duha ne sluha, saj zanje nimamo časa. Dodajmo temu še več alkohola, ki je pogost spremljevalec praznikov, manj gibanja ter obilo nezdrave hrane, pa imamo še en recept za slabše počutje. 

Nekateri doživljajo občutke žalosti in praznine potem, ko se prazniki končajo in nastopijo prvi dnevi novega leta. To je lahko posledica neizpolnjenih pričakovanj in razočaranj preteklega leta. Možno je tudi, da je posledica pričakovanj, kako naj bi preživeli praznične dni. Če teh nismo izpolnili in je do naslednje priložnosti še celo leto, lahko to vodi v občutek praznine. Tudi za tiste, ki »živijo za praznike« je pogosto, da se po koncu počutijo prazno in žalostno, dnevi pa se zdijo brezsmiselni.

Kako si lahko pomagamo, da bi praznike preživeli čim bolj polno in veselo? Kako se ogniti praznični depresiji? Najprej moramo pri sebi ugotoviti, kaj je tisto, kar nas dela depresivne med prazniki. Je to občutek osamljenosti, preobremenjenosti ali kaj drugega? Nato si je potrebno narediti jasen načrt, kako se bomo temu izognili.

Naredite si dober načrt: Ljudje radi v naprej sklepamo na najslabši možni scenarij. Tega si tako jasno predstavljamo, da se pogosto tudi uresniči. In ko smo že v stresu in depresivni, težko kaj spremenimo. Kaj pa, če ta scenarij pretentamo z vnaprejšnjim načrtom ter tako preprečimo stres in depresijo? Pri izdelovanju načrta moramo seveda ostati realistični. Kot minevajo leta, družinski člani odraščajo in se družine spreminjajo, se spreminjajo tudi družinske tradicije. Pomembno je, da te spremembe sprejmemo in upoštevamo pri izdelovanju načrta. Poleg družabnih dogodkov lahko načrtujemo tudi dneve za nakupe, peko in ostala opravila in jih tako naredimo manj stresne.

Poiščite strokovno pomoč: Če je depresija huda in jo spremljajo intenzivna žalost, praznina ali tesnoba, motnje spanca, občutki brezupa ali fizična bolečina, je najprej potrebno poiskati strokovno pomoč. Če iz izkušenj lahko že v naprej predvidite, da bodo prazniki za vas težki, si to pomoč poiščite že prej.

Upoštevajte finančne omejitve: Če je vzrok za vašo stisko velika vsota denarja, ki jo porabite za darila, okrasje in hrano, si postavite mejo, koliko boste porabili za vsako od omenjenih stvari in se tega držite. Zapišite si natančen finančni načrt. Z malo domišljije lahko veliko lepih in uporabnih daril ali okraskov izdelate tudi sami ter tako privarčujete. Morda lahko namesto darila podarite nekomu svoj čas in se dogovorite, da si namesto daril privoščite skupno večerjo ali izlet. Ali pa jih presenetite s pismom, v katerem jim lahko napišete, zakaj so tako čudoviti in pomembni za vas. Gotovo bo bolj koristno od še enega »krasilca polic«.

Osredotočite se na to, kar imate, in si privoščite nekaj drugačnega: Namesto da se osredotočite na to, kakšni bi morali biti prazniki po nekih idealih in kaj vse pogrešate, poskusite pogledati, kaj vse imate. Vsak od nas ima nekaj, za kar je lahko hvaležen. Vsakemu od nas se je v preteklem letu zgodilo tudi kaj lepega. Nimate velike družine, s katero bi preživeli božični večer? Imate pa namesto tega svobodo, da večer preživite v miru in si privoščite vročo kopel v soju dišečih sveč ob izbrani glasbi! Da pogledate film po svojem okusu ali preberete kakšno dobro knjigo. Lahko si nadenete najbolj udobna oblačila in v zavetju toplega doma srkate čaj. Morda si lahko privoščite praznično telovadbo in s tem naredite nekaj dobrega zase. Lahko greste na sprehod v naravo in tako preživite praznični dan. Morda se lahko udeležite kakšne dobrodelne akcije in pomagate tistim, ki jim je med prazniki še težje. Ali pa si za spremembo privoščite praznično večerjo v restavraciji. Ne nasedajte vsem tistim »idealnim« podobam praznikov. Raje poglejte, kaj bi bilo zares idealno za vas. Privoščite si kaj zabavnega, novega in zanimivega. Morda se lahko odpravite na potovanje ali izlet, ob tem pa obiščete še oddaljenega prijatelja ali prijateljico. Ali pa si privoščite oddih in razvajanje v termah. Ustvarite svojo, novo tradicijo. In predvsem, ne objokujte stare, saj je nova lahko ravno tako lepa.

Osredotočite se na svoj podporni sistem in omejite ljudi, ki vam škodijo: Morda ste pretekla leta praznike preživljali z osebo, ki je ni več v vašem življenju. Raje, kot da čepite doma in se utapljate v spominih ali žalosti, si omislite nov ritual. Morda je hudo, da s partnerjem nista več skupaj, a si lahko  zato privoščite oddih s prijateljico v gorski koči ali na kakšni dobri zabavi. Ohranjajte stike s tistimi, ki so vam pri srcu, pa čeprav samo po telefonu. Če nimate nikogar takega, se lahko udeležite dobrodelnega dogodka ali kakšne dobre delavnice. Ne izolirajte se. Če pa morate praznike preživljati v krogu bližnjih in daljnih sorodnikov, ki vas vsako leto spravljajo v stres, si letos namesto tega privoščite večerjo v ožjem krogu tistih, ob katerih vam je prijetno in se za spremembo ognite stresnim druženjem s čustvenimi vampirji.

Ne premišljujte preveč: To, da je konec leta prelomnica, pred katero bi morali kdo ve kaj vse doseči in po kateri kdo ve kaj spremeniti, v nas ustvarja močan psihološki pritisk, čeprav so to dejansko dnevi kot vsi ostali v letu. Ne glede na datum, še zmeraj obstaja naslednji dan, naslednji teden ali mesec, v katerem bomo lahko ravno tako aktivno delali na tem, da dosežemo svoje cilje. Ne tuhtajte preveč, ne glejte, česa še niste naredili, ampak tako kot bi to počeli ostale dni v letu. Premišljujte o prihodnjih korakih, torej kaj vse vas še čaka, kaj bo vaš naslednji korak, da boste dosegli svoje cilje.

Pozabite na nepomembne malenkosti in se ognite odvečnemu stresu: Pa kaj, če letos ne boste imeli okrašene strehe? Pa kaj, če smrečica ne bo postavljena na točno določen datum? Pa kaj, če ne boste skuhali vseh dvajsetih hodov za božično večerjo? Ni vam potrebno narediti vsega, če je to tisto, kar vas samo še dodatno obremenjuje.  Izkoristite ta čas za kaj bolj prijetnega, na primer, za družabno igro z družino.

Ne opustite zdravih navad: Tudi med prazniki se redno gibajte, privoščite si sprehode v naravi, poskrbite, da dobite dovolj dnevne svetlobe. Poskrbite za dovolj spanca, ne pretiravajte z alkoholom in nezdravo hrano. Zato, da se ne bi prenajedali z mastno in sladko hrano, si lahko pred prazničnimi večerjami napravite manjši zdrav obrok. Vsak dan si privoščite tudi nekaj časa zase, brez zunanjih motenj, da si zbistrite misli in umirite telo. Dihajte, meditirajte, berite, privoščite si masažo ali kaj drugega, kar vas pomirja.

Upoštevajte svoja čustva in pošljite pismo sebi: Zapisujte svoje občutke, misli in čustva, ki vas spremljajo med prazniki. Če zapisujemo svoja najgloblja občutja, ko nam je hudo, lahko kmalu opazimo zmanjšanje tesnobe in bolj pozitivno naravnanost do življenja. Vzemite si 15 minut na dan in  zapišite svoje občutke. Odgovorite si na vprašanja, kot sta na primer »Zakaj me to tako vznemirja ali žalosti?« »Kaj si želim, da bi se zgodilo?« Priznajte si vsa svoja čustva, čeprav se vam zdi, da jih ne bi smelo biti. Če ste nedavno izgubili ljubo osebo, je povsem človeško, da žalujete. Dobro si je vzeti potreben čas, da se zjočete in spravite ven bolečino. Če se silite, da bi bili srečni in prezirate te občutke, si samo še bolj škodite.

Poskrbite za po-praznično depresijo: Kot sem že omenila, nekatere bolj kot sami prazniki žalosti, da jih je konec. Temu se lahko ognemo z dobrim načrtom. Morda lahko med prazniki posnamemo veliko fotografij in se dogovorimo za družinsko srečanje konec januarja, na katerem bomo skupaj pregledali vse fotografije. Morda se lahko dogovorimo za izlet ali smučarski oddih kmalu po silvestrovem. Morda pa se lahko v službi lotimo novega projekta. Tako imamo tudi po praznikih nekaj, česar se veselimo.

Tako, prišli smo do konca današnje kolumne. Vsem skupaj želim mirne in prijetne praznike. Naj bodo letos drugačni.