Kako urediti Portorož po meri občanov?

˝Prostor povezuje ljudi in vedno brani tiste, ki mu zaupajo˝, je na otvoritvi razstave povzel osrednjo misel dekan Turistice Anton Gosar, ki se kot geograf še posebej zavzema za ustrezno vrednotenje prostora. Prav na pobudo dekana Turistice se bosta v sredo, na osrednjem dogodku Tedna univerze, na Turistici srečala z dekanom Fakultete za arhitekturo  Petrom Gabrijelčičem in odprla razstavo maket urbanistične ureditve Portoroža. Temu je sledilo strokovno omizje FuTuristica, kjer so govorci obeh strok, turistične in arhitekturne in predstavniki turističnega gospodarstva, razvili razpravo o prostorski problematiki in turizmu. Dr. Maja Uran Maravić je izpostavila, da Portorož kot destinacija želi biti marsikaj, vendar je potrebno določiti, kaj sploh želimo. Obregnila se je tudi nad ureditvijo oz. zaprtje prometa za področje pri hotelih ob morju, ki bi utegnilo prinesti pozitivne učinke na družbeni utrip mesta po vzoru Ljubljane. Vendar to ne bi smel postati turistični geto. "Če imamo v Portorožu toliko hotelov s petimi zvedzicami naj tudi postane luksuzna destinacija," je predlagala. Janez Jager, vodja področja trženja in prodaje v Istrabenz Turizmu, d. d., se je vprašal kaj sploh je luksuz. Sam meni, da to dandanes niso pregrešno dragi avtomobili, temveč stik z naravo in skrb za lastno zdravje. Večinoma so se udeleženci strinjali, da bi morali v prihodnje vključiti v rešitve elemente narave in kulturne dediščine, ki dajejo neko dušo prostoru. Med slabostmi, ki so bile izpostavljene pa je to, da na Občini Piran mnogi ne vidijo pravega sogovornika, ki bi lahko skrbel za razvoj gospodarstva ali turizma. Tako tudi ni nikogar, ki bi skrbel za celoviti razvoj destinacije neodvisno od lokalne politike, ki se menja na štiri leta.

Pred tedni je bilo tudi veliko pozornosti nameravani gradnji novih apartmajev, ki pa ima, ob visoki pozidanosti priobalnega pasu, negativne multiplikativne učinke na potrošnjo nerezidentov (manj denarja gostinstvu, turistična taksa, storitve ipd.)