KAKO BI VOLILI? Podpora Gibanju Svoboda še naprej pada, Resnica bi ostala pod parlamentarnim pragom

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

SDS ostaja na vrhu, Gibanje Svoboda izgublja podporo

Na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve minulo nedeljo, je med vsemi anketiranci SDS prejela 22,4 odstotka podpore (septembra 22,9 odstotka), Gibanje Svoboda pa 18,1 odstotka (septembra 19,9 odstotka).

Podpora SD je narasla na devet odstotkov (septembra 8,4 odstotka), Levici pa na 8,7 odstotka (septembra 7,3 odstotka), kar pomeni rast za 1,4 odstotne točke. NSi bi prejela sedem odstotkov glasov (septembra 6,9 odstotka), Demokrati Anžeta Logarja pa 3,1 odstotka (septembra 3,4 odstotka).

Stranka Resnica bi tako kot septembra dosegla manj kot tri odstotke podpore. Za druge stranke bi glasovalo 10,4 odstotka vseh vprašanih, 12,9 odstotka jih ni vedelo, koga bi volili, oziroma na vprašanje niso želeli odgovoriti, 8,4 odstotka pa jih ne bi volilo nobene stranke oziroma se volitev ne bi udeležilo.

Med opredeljenimi volivci SDS pri 28,5 odstotka

Med opredeljenimi anketiranci bi za SDS glasovalo 28,5 odstotka vprašanih, kar je skoraj enako kot septembra (28,6 odstotka). Gibanje Svoboda bi podprlo 23 odstotkov opredeljenih vprašanih, septembra pa 24,8 odstotka. Sledijo SD z 11,5 odstotka (septembra 10,2 odstotka), Levica z 11,1 odstotka (septembra 9,1 odstotka), NSi z 8,9 odstotka (septembra 8,6 odstotka) in Demokrati s 3,9 odstotka (septembra 4,2 odstotka). Druge stranke bi izbralo 13,1 odstotka opredeljenih vprašanih.

Stranke leve sredine bi imele 46 poslancev

Po projekciji razdelitve poslanskih mest bi SDS osvojila 29 sedežev, Gibanje Svoboda 23, SD 12, Levica 11, NSi devet in Demokrati štiri.

Na podlagi rezultatov ankete bi imele stranke leve sredine – Gibanje Svoboda, SD in Levica – skupaj 46 poslancev, medtem ko bi SDS, NSi in Demokrati skupaj osvojili 42 poslanskih mest.

Večina vprašanih delo vlade ocenjuje kot neuspešno

Delo vlade je kot uspešno ocenilo 32 odstotkov vprašanih, kar je enak delež kot septembra. Kot neuspešno pa ga je ocenilo 58,4 odstotka anketirancev, kar je 2,4 odstotne točke več kot septembra (56 odstotkov).

Na vrhu lestvice politikov Nataša Pirc Musar

Najvišje ocenjena političarka ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, na drugem mestu je predsednik SD Matjaž Han, na tretjem pa prvak Gibanja Svoboda Robert Golob.

Na četrto mesto se je povzpel evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je prehitel sokordinatorja Levice in kandidata za ljubljanskega župana Luko Mesca. Na šestem mestu je sokoordinatorica Levice Asta Vrečko.

Sedmo mesto zaseda poslanec Gibanja Svoboda in kandidat za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič, predsednik NSi in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec pa je na devetem mestu.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz vrst NSi Janez Cigler Kralj je zasedel 13. mesto, prvak Demokratov ter minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar pa 15. mesto. Predsednik vlade in SDS Janez Janša je na 17. mestu.

Anketa med 700 vprašanimi

Ninamedia je anketo Vox populi za Dnevnik izvedla med 12. in 14. oktobrom. V telefonski in spletni raziskavi je sodelovalo 700 vprašanih.