KAJ SE JE DOGAJALO V ENERGETIKI? Parlamentarna preiskava bo segla tudi do Goloba in nevladnih organizacij

Preiskava bo zajela obdobje od 1. januarja 2014 do njene odreditve, po potrebi pa bi ga lahko tudi razširili. V ospredju bodo poslovne odločitve elektroenergetskih podjetij v neposredni ali posredni državni lasti, njihova gospodarnost ter morebitni vplivi političnih in drugih interesnih skupin.

Pod drobnogledom poslovanje energetskih družb

Aleš Hojs (SDS) je v imenu predlagateljev pojasnil, da želijo ugotoviti, ali so bila državna energetska podjetja upravljana zakonito, gospodarno in v javnem interesu. Preiskava naj bi med drugim zajela sklepanje poslovnih pogodb, plačno politiko, nagrajevanje vodilnih in morebitno prikrito financiranje političnih strank oziroma posameznikov.

Posebna pozornost bo namenjena družbi Star Solar, katere ustanovitelj je nekdanji predsednik vlade Robert Golob, ter njenemu poslovanju z državno družbo Borzen.

Preiskovalci naj bi preverili okoliščine prevzema družbe, imenovanja njenega zastopnika in morebitnega vplivanja javnih funkcionarjev na poslovne odločitve.

Hojs je izpostavil tudi vlogo Slovenskega državnega holdinga ter posledice poslovnih odločitev za energetsko varnost in cene električne energije.

Preverjali bodo tudi financiranje nevladnih organizacij

Pomemben del preiskave bo namenjen porabi javnih sredstev pri nevladnih organizacijah, ki niso dobrodelnega značaja.

Danijel Krivec (SDS) je poudaril, da je treba ugotoviti, kdo je odločal o razdeljevanju sredstev, ali so bila porabljena namensko in ali je prihajalo do favoriziranja posameznih organizacij oziroma klientelizma.

Preiskava naj bi razjasnila tudi morebitne povezave med financiranjem nevladnih organizacij in določenimi političnimi ali interesnimi strukturami.

NSi odpira vprašanja o poslovanju Gen-I

Andrej Černigoj (NSi) je spomnil, da so širšo parlamentarno preiskavo energetike zahtevali že v prejšnjem mandatu. Posebej je izpostavil poslovanje družbe Gen-I, vključno s posli družbe Gen-I Sonce v Romuniji.

Po njegovem mnenju bi morala komisija ugotoviti tudi, ali so se z odhodom Roberta Goloba z vodilnega položaja v Gen-I dejansko pretrgale njegove povezave in vpliv nekdanjega vodstvenega kroga.

V Svobodi svarijo pred političnim obračunavanjem

V Gibanju Svoboda opozarjajo, da parlamentarna preiskava ne sme postati sredstvo političnega obračunavanja.

Poslanec Tomaž Lah je zavrnil očitke o domnevnih nepravilnostih v družbi Gen-I in poudaril, da družba ni bila namenjena financiranju Roberta Goloba ali Gibanja Svoboda. Ob tem je spomnil, da je stranka nastala leta 2022, ko Golob družbe ni več vodil.

V Svobodi nasprotujejo tudi široki vključitvi nevladnih organizacij v preiskavo. Po Lahovem mnenju mora biti nadzor nad javnimi sredstvi pregleden, vendar ne sme služiti pritiskom na organizacije, ki kritično spremljajo delovanje oblasti.

Pozivi k nepristranski in strokovni preiskavi

V poslanski skupini Demokratov so poudarili, da mora parlamentarna preiskava temeljiti na dejstvih in ugotavljanju politične odgovornosti, ne pa na vnaprejšnjem določanju krivde.

Podobno so opozorili v SD, kjer menijo, da mora biti delo komisije strokovno in nepristransko. Poslanec Damjan Bezjak Zrim je posebej izpostavil, da nadzor nad financiranjem nevladnih organizacij ne sme prerasti v politični pritisk.

Kritičen je bil tudi poslanec Levice Vladimir Šega, ki je opozoril, da parlamentarne preiskave pogosto postanejo orodje političnih obračunavanj. Zavzel se je za sistemske izboljšave upravljanja državnih podjetij in kadrovske politike.