JE TO PRILOŽNOST ZA SLOVENSKO POMORSTVO? Takšen je predlog Gašparja Gašparja Mišiča
Gašpar Gašpar Mišič je v okviru javnega poziva ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino za pripravo celovite reforme vzgoje in izobraževanja podal pobudo za razvoj pomorskega in logističnega izobraževanja. Njeno osrednje izhodišče je povezati slovensko tradicijo pomorskega šolstva, obstoječe izobraževalne ustanove in gospodarstvo ter Slovenijo dolgoročno razviti v mednarodno izobraževalno središče na tem področju.

Gašpar Gašpar Mišič je podal pobudo za razvoj pomorskega in logističnega izobraževanja.
Ministrstvo je javni poziv objavilo 2. oktobra in k sodelovanju povabilo strokovne delavce v izobraževanju, starše, učence in dijake, strokovnjake ter druge predstavnike zainteresirane javnosti. Prejeti predlogi naj bi bili vključeni v vsebinske povzetke, predstavljeni strokovnemu svetu za reformo vzgoje in izobraževanja ter obravnavani v okviru strokovnih razprav.
Mišič je pobudo podal kot predstavnik lokalne skupnosti in gospodarstva, pri reformi pa kot prednostna področja izpostavlja poklicno in strokovno izobraževanje, učne načrte ter organizacijo in strukturo izobraževalnega sistema.
Od šole do prakse in zaposlitve
Kot eno ključnih težav na področju pomorstva in logistike Mišič prepoznava nezadostno povezanost izobraževanja, praktičnega usposabljanja in dolgoročnih potreb gospodarstva.
Po njegovem mnenju ni dovolj, da dijaki in študenti pridobijo kakovostno strokovno znanje, če nato nimajo jasno urejene poti do praktičnega usposabljanja, potrebnih strokovnih pooblastil in zaposlitve. Med odprtimi vprašanji izpostavlja predvsem dostopnost in financiranje praktičnega usposabljanja, sodelovanje z ladjarji in delodajalci, mentorstvo ter priznavanje opravljene prakse.

Pobuda zato predvideva tesnejše povezovanje izobraževalnih ustanov, gospodarstva in pristojnih državnih organov. Pri tem Mišič kot pomembno obstoječo osnovo izpostavlja pomorsko in logistično izobraževanje v Piranu in Portorožu, predvsem Gimnazijo, elektro in pomorsko šolo Piran ter Fakulteto za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
Prav povezava srednješolskega in visokošolskega izobraževanja z morjem, pristaniščem ter prometnimi in logističnimi podjetji bi lahko po njegovem predlogu postala temelj bolj povezanega sistema izobraževanja in praktičnega usposabljanja.
Pilotni program že prihodnje leto
Osrednji konkretni ukrep pobude je vzpostavitev pilotnega programa z naslovom Slovenija – izvoznica pomorskega in logističnega znanja.
Mišič predlaga, da bi leta 2027 najprej opravili skupen pregled izobraževalnih programov, kadrovskih in prostorskih zmogljivosti, opreme, potreb delodajalcev ter možnosti praktičnega usposabljanja. Posebno pozornost bi namenili kadeturi, asistenturi in drugim oblikam plovne prakse, od števila razpoložljivih mest in mentorstva do stroškov, zavarovanja ter priznavanja pridobljenih kompetenc.
Na tej podlagi bi oblikovali pilotno povezano izobraževalno pot, ki bi udeleženca vodila od srednje šole prek študija in praktičnega usposabljanja do zaposlitve.

Program bi po predlogu vključeval tudi strokovne jezike, digitalne tehnologije, energetski prehod, varnost in varovanje morskega okolja. Obenem bi preverili možnosti sodelovanja z državami srednje in vzhodne Evrope ter širšega jadranskega prostora.
Uspešnosti programa Mišič ne bi meril zgolj s številom vpisanih, temveč predvsem s številom zaključenih izobraževanj in opravljenih praks, pridobljenimi kompetencami, zaposljivostjo ter dejansko uporabo pridobljenega znanja.
Svetovno pomorstvo išče nove častnike
Pobuda se opira tudi na potrebe mednarodnega trga dela. Poročilo Seafarer Workforce Report 2026, ki sta ga junija objavila BIMCO in International Chamber of Shipping, ocenjuje, da svetovni trgovski floti letos primanjkuje približno 39.100 častnikov s spričevali po standardih STCW. Do leta 2030 naj bi bilo za potrebe svetovne trgovske flote potrebnih dodatnih 113.735 častnikov.
Prav v tem Mišič vidi priložnost tudi za Slovenijo. Njegov predlog ni omejen zgolj na zagotavljanje kadrov za domače potrebe, ampak predvideva razvoj izobraževalne ponudbe za širši evropski prostor, zlasti za države srednje in vzhodne Evrope, katerih gospodarstva so vpeta v mednarodne logistične in pomorske tokove.
Razvojno ambicijo je v pobudi strnil v geslo: Slovenija – izvoznica pomorskega in logističnega znanja za potrebe Evrope. Za uresničitev takšnega modela bi bilo po njegovem treba povezati resorje, pristojne za srednje in visoko šolstvo, pomorstvo, gospodarstvo in zaposlovanje, ter najprej ugotoviti konkretne pravne, upravne in organizacijske ovire.
Mišič pobudo utemeljuje tudi z lastnimi izkušnjami. Je nekdanji dijak pomorske šole, diplomirani inženir navtike in nekdanji častnik krova na ladjah trgovske mornarice, danes pa je koordinator strokovne skupine za področje modre ekonomije sveta partnerjev za razvoj Mestne občine Koper.
Po njegovem predlogu bi morala reforma pomorsko in logistično izobraževanje obravnavati kot razvojno priložnost, ki presega potrebe Obale. Cilj je obstoječe znanje in tradicijo povezati s prakso, gospodarstvom in mednarodnim okoljem ter tako okrepiti možnosti za mlade, slovenske izobraževalne ustanove in gospodarstvo.





Commenti 0
Sii il primo a commentare.