IRAN ZNOVA ZAPRL HORMUŠKO OŽINO: ZDA obtožuje "piratstva in pomorske kraje"

Iranska vojska je danes sporočila, da je nadzor nad strateško pomembno pomorsko ožino, skozi katero poteka približno 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto, ponovno vzpostavljen in vrnjen v "prejšnje stanje". Ob tem poročila navajajo, da so iranski patruljni čolni napadli trgovsko ladjo, ki je poskušala prečkati ožino.

Ožina je bila zaprta le nekaj ur po tem, ko so jo znova odprli. Takrat je skozi njo že plulo več kot ducat komercialnih ladij, saj je bilo med Izraelom in Libanonom ob posredovanju ZDA doseženo 10-dnevno premirje.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v izjavi, ki so jo povzeli domači mediji, ameriško blokado iranskih pristanišč označila za "dejanja piratstva in pomorske kraje". Ob tem je poudarila, da je ožina pod strogim nadzorom in upravljanjem iranskih oboroženih sil.

"Dokler ZDA ne zagotovijo popolne svobode plovbe za ladje, ki plujejo iz Irana in nazaj, bo Hormuška ožina ostala pod strogim nadzorom kot prej," so še sporočili.

Po podatkih AFP je do 10.30 po srednjeevropskem času ožino prečkalo najmanj osem tankerjev z nafto in plinom, približno enako število ladij pa se je obrnilo nazaj, potem ko so že začele zapuščati Perzijski zaliv.

Dogajanje postavlja pod vprašaj optimizem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dan prej izjavil, da je mirovni dogovor za končanje ameriško-izraelskega konflikta z Iranom "zelo blizu".

Trump je v petek pozdravil ponovno odprtje ožine, vendar opozoril, da se bodo ameriški napadi nadaljevali, dokler Iran ne sprejme dogovora, ki vključuje tudi njegov jedrski program.

"Premirja morda ne bom podaljšal," je Trump dejal novinarjem na krovu letala Air Force One. "V tem primeru bo sledila blokada in žal bomo morali znova začeti z bombardiranjem."

Na vprašanje, ali je mogoče v tako kratkem času doseči dogovor, je odgovoril: "Mislim, da se bo zgodilo."

Iran medtem sporoča, da datum novega kroga mirovnih pogajanj še ni določen, ZDA pa obtožuje, da so v pogajanjih uničile možnosti za dogovor.

Po ocenah strokovnjakov so nasprotujoče si in hitro spreminjajoče se informacije o razmerah v ožini ter o dejanski prehodnosti plovbe odvrnile številne ladje od prečkanja.

"Ladje so po objavi sicer poskušale nadaljevati plovbo, vendar se zdi, da se jih veliko obrača nazaj, ker razmere niso jasne," je za Al Jazeero povedal strokovnjak za pomorski promet John-Paul Rodrigue z univerze Texas A&M. "Vse strani dajejo nasprotujoče si informacije."

Poročevalec Al Jazeere iz Teherana Tohid Asadi pa je opozoril, da je "negotovost ključna značilnost razmer" v Hormuški ožini.

"Iran si prizadeva za celovit konec vojne v regiji, varnostna zagotovila, odpravo sankcij, odmrznitev sredstev, izboljšanje odnosov v regiji ter reševanje jedrskega vprašanja, vključno z zalogami visoko obogatenega urana," je dejal.

"A za zdaj prevladuje negotovost. Nestabilne razmere otežujejo razprave o tem, ali bi bila pogajanja v prihodnje sploh lahko uspešna," je še dodal.