HRVAŠKI MEDIJI: Ne reši vas niti Abraham

Abraham je v Meddržavnem sodišču nasledil Gilberta Guillauma, ki je predsednik sodnega sveta v arbitraži med Hrvaško in Slovenijo. Guillauma večkrat omenjajo v spornih prisluhih med slovenskim sodnikom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, piše Večernji list.

Na prvi pogled je bila slovenska poteza presenetljiva, ker se je zdelo, da Ljubljana izpodbija hrvaške adute, da bo spor o meji treba reševati na Meddržavnem sodišču. Potem pa se je začelo sklepati, da je z imenovanjem Abrahama afera prerasla meje Hrvaške in Slovenije ter da je to potezo možno poimenovati reševanje kolega Gilberta ali reševanje arbitražnega sodišča, meni časnik.

Abraham in Guillaumo sorodnika?

Slovenci so z imenovanjem Abrahama želeli pripeljati Hrvaško v bistveno težji položaj za izhod iz arbitraže, ocenjuje Jutarnji list. Navaja, da je Abraham menda tudi sorodnik Guillauma.

Kot problem izpostavlja še pomanjkanje komunikacije med Zagrebom in Ljubljano ter napoveduje politične posledice. Sklicuje se na neimenovanega bivšega ministra v vladi Boruta Pahorja, ki meni, da je treba pričakovati politične posledice škandala z arbitražnim postopkom. Ne pričakuje težav med turistično sezono, potem pa naj bi politični skrajneži z obeh strani začeli nabirati točke ravno na meji.

Incident da, a ne v takem obsegu

Slovenska pravna strategija zaenkrat temelji na stališču, da se je incident v arbitražnem postopku nedvomno zgodil, a je prišlo le do kršitve določila o tajnosti postopka. Obenem zanikajo njegov obseg in posledice ter menijo, da ne more opravičiti hrvaške odločitve o odstopu od arbitražnega postopka, ocenjuje Novi list. Hrvaška medtem poskuša dokazati, da je arbitražni postopek kontaminiran v celoti, dodaja.

Hrvaški akademik in strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf, je v torkovem dnevniku HTV dejal, da je Hrvaška podpisala in ratificirala arbitražni sporazum z enim samim motivom, ki je zaupanje v nepristranskost sodišča.

"To je padlo. Oni lahko zdaj imenujejo kogar koli želijo, to za nas ni več pomembno. Ali bi katera koli država še naprej sodelovala v postopku pred sodiščem, ki je izgubilo verodostojnost?" je vprašal Rudolf, ki je sodeloval pri številnih dvostranskih pogajanjih s Slovenijo za reševanje spora o meji.

Kritiziral je tudi Evropsko unijo, ker podpira nadaljevanje arbitražnega postopka, čeprav so, kot je dejal, v prisluhih večkrat omenili sporno vlogo sodnika Guillauma.

V Bruslju hrvaške odločitve ne bodo pozdravili

Dopisnica HTV iz Bruslja je sicer v torek poročala, da Evropska komisija nima mehanizmov, da bi preprečila odločitev hrvaškega sabora o odstopu Hrvaške od arbitražnega sporazuma, nikakor pa ne gre pričakovati, da bodo v Bruslju hrvaško odločitev pozdravili. Izpostavila je še, da lahko Hrvaška pričakuje, da jo bo Slovenija ovirala pri vstopanju v schengensko območje.