Hišna banka EU bi sodelovala pri projektu drugi tir

Projekt drugega tira Koper-Divača je po Hoyerjevih besedah eden od projektov, ki bi lahko izkoristili t.i. investicijski načrt Evropske komisije pod vodstvom predsednika Jeana-Clauda Junckerja, s katerim želi unija v prihodnjih treh letih spodbuditi za 315 milijard evrov novih, zlasti zasebnih investicij ter s tem okrepiti rast in konkurenčnost Evrope.

V EIB kot potencialne slovenske projekte za sodelovanje v tej t.i. naložbeni ofenzivi vidijo tudi nadaljnje investicije za posodobitev in razširitev Luke Koper, tu so pa še razni finančni instrumenti za financiranje raziskovalno-razvojnih in inovacijskih dejavnosti malih in srednjih podjetij.

Tu bi se EIB povezala z Evropsko komisijo in drugimi mednarodnimi ter domačimi finančnimi ustanovami, npr. Evropsko banko za obnovo in razvoj in SID banko. Predstavitev teh možnosti bo 12. junija v Ljubljani.

Lovili bi ZDA in Azijo

Naložbeni načrt, nastal kot pobuda Junckerja v času prizadevanj za prevzem vodenja komisije, bo namreč skušal zapreti tako investicijski kot inovativni razkorak za ZDA in Azijo, ki ga je v času krize pridelala EU.

Hoyer je danes poudaril, da je raven investicij v EU še danes 15 odstotkov pod tisto iz predkriznega 2007, unija pa za preostalimi razvitimi in hitro rastočimi prav tako občutno zaostaja v obsegu financiranja investicij in raziskav ter razvoja. Skupaj z vztrajno visoko brezposelnostjo med mladimi so to trije ključni dejavniki razvojnega zaostanka, ki ga je unija pridelala v zadnjih letih.

Vsako leto bi tako v Evropi potrebovali dodatnih 300 milijard evrov investicij v infrastrukturo, dodatne desetine milijard pa so potrebne še za čezmejne energetske in prometne povezave, digitalizacijo in inovacije.

Ta vprašanja naj bi torej naslavljal Junckerjev načrt, katerega ključni del je evropski sklad za strateške naložbe.

Ta bo deloval pod okriljem EIB in bo predvidoma s 16 milijardami evrov iz evropskega proračuna in petimi milijardami iz EIB zagotavljal varnost vlagateljem in s tem spodbujal naložbe v tvegane strateške projekte. EIB bo tako lahko razširila svoje delovanje na bolj tveganih področjih, kjer je bila zdaj omejena.

Pilijo končno obliko

Potem ko so pogajalci institucij EU minuli teden dosegli načelni dogovor o skladu, zdaj pilijo tehnične podrobnosti. Končno obliko naj bi sklad dobil poleti, tako da bi lahko v celoti zaživel v zadnjem letošnjem četrtletju.