HAJDINJAK O RUSKIH HIBRIDNIH GROŽNJAH: "Treba je biti pripravljen, kot da se jutri lahko nekaj zgodi"

ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

"Rusija še naprej izvaja sabotaže (...) in krši zračne prostore. Na strani EU so se zaostrile sankcije proti storilcem, pogostejši pa so tudi izgoni ruskih diplomatov. Vendar moramo preučiti, kaj še lahko storimo," je po zasedanju povedala Kallas. Zavzela se je tudi za omejevanje zmožnosti Moskve za financiranje vojne, med drugim z ukrepi proti njeni floti v senci.

Ministri so izmenjali mnenja o morebitni vzpostavitvi novega varnostnega protokola, ki ga je po vrsti incidentov, ki so jih države članice označile za ruske hibridne napade, predlagala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Mehanizem bi deloval po zgledu 4. člena Severnoatlantske pogodbe, ki predvideva posvetovanja pogodbenic, kadar je po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.

Članica EU bi lahko novi mehanizem sprožila ob incidentu, ki ne dosega ravni odprte agresije, nato pa bi skupaj s preostalimi članicami uskladila evropski odziv. Kallas je dejala, da bi takšen mehanizem zagotovil koordinacijski okvir in dopolnjeval Nato ter EU omogočil odločnejši odziv na ruske hibridne napade.

Slovenski obrambni minister Valentin Hajdinjak je po zasedanju poudaril, da ob morebitni vzpostavitvi novega protokola ne bi smelo priti do podvajanja z obstoječimi mehanizmi v okviru EU in zveze Nato. "Mi temu ne nasprotujemo a priori," je dejal in dodal, da bi si želeli dodatne informacije o protokolu.

Glede hibridnih napadov je Hajdinjak ocenil, da Slovenija "ni tako ogrožena", vendar opozoril, da to ne pomeni, da je varna. "Zato je treba biti tudi v tej luči ustrezno pripravljen in delovati v tej smeri, kot da se jutri lahko nekaj zgodi," je povedal.

Ministri so razpravljali tudi o nadaljnji podpori Ukrajini v obrambi pred rusko agresijo, pri čemer se je Kallas zavzela za krepitev njene zračne obrambe. Povedala je, da so v okviru posojila za podporo Ukrajini že odobrili nabavne načrte v vrednosti 28,3 milijarde evrov, ki vključujejo tudi nabavo raket patriot prihodnje ameriške proizvodnje, vendar Kijev rakete potrebuje že zdaj.

Kot možno rešitev je Kallas navedla, da bi članice in drugi partnerji Ukrajini dobavili rakete iz lastnih zalog, pozneje pa bi jih nadomestili s sredstvi iz posojila za Ukrajino.