Gospodarstvo: Slovenija ne bi smela staviti le na izvoz

Slovenija se je dvignila v večini sektorjev, izjema ostajata sektorja svetovalnih in inženirskih dejavnosti, je podatke o rasti BDP v prvem trimesečju komentirala izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za zakonodajo in politike Alenka Avberšek. "Rast BDP za leto 2014 bo na precej nižji ravni, s tveganji in priložnostmi za višjo ali nižjo rast," je menila.

Bistven vpliv na rast BDP v tem četrtletju so sicer imele izvozno uvozne škarje - izvoz je bil višji za 4,7 odstotka, uvoz pa le za 2,3 odstotka, pojasnjuje Avberškova. "Ocenjujemo, da se bodo učinki neto izvoza iz naslova bistveno nižjih uvoznih cen glede na izvozne cene in obseg izvoza do konca leta znižali," je pojasnila.

Prav tako je h gospodarski rasti prispevala krepitev rasti gradnje inženirskih objektov, v prvem trimesečju celo za 25 odstotkov, vendar zopet zaradi učinka nizke osnove v enakem obdobju lani. Na to kažejo tudi gibanja s proizvodnega vidika, saj je bila zabeležena 15,8-odstotna rast dodane vrednosti v sektorju gradbeništva, medtem ko je bil v istem kvartalu lani padec 17,2-odstoten.

Na izjemno krizo v sektorju inženiringa in svetovalnih storitev kaže negativna rast dodane vrednosti vse od prvega četrtletja leta 2013 dalje, še pojasnjuje Avberškova. Krčenje projektiranja in drugih svetovalnih storitev nakazuje izrazito slabše obete za sektor gradbeništva v letih od 2015 dalje.

Zaradi nizkega baznega učinka sta pozitivno rast izkazala tudi sektor zavarovalništva in finančnih storitev ter poslovanja z nepremičninami. "Enako po našem mnenju velja tudi za sektor trgovine, promet, gostinstvo, kjer so učinki rasti v sektorju prometa in skladiščenja v tesni povezavi s krepitvijo izvoza in povečanimi naročili za odpravo posledic žledoloma," še pojasnjuje sogovornica.

Opozorili na slabe razmere doma in na izgube izvoznih trgov

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer pa je opozoril na slabe razmere doma in na nevarnost izgube izvoznih trgov. "Domača potrošnja je kazalec slabih razmer pri nas, ne samo brezposelnosti, ampak tudi pomanjkanja gospodarske iniciative za domači trg," je menil. Po njegovem gre za dodatni opozorilni znak, da gospodarske politike vlade niso ustrezne. "Staviti samo na izvoz bo premalo, bo treba stabilizirati tudi domače razmere in proizvajalce, ki ustvarjajo za domači trg," je opozoril.

Antauerja četrtletni padec BDP ne skrbi preveč, saj lahko gre zgolj za cikel. "Letni rezultat je bistveno boljši pokazatelj," je menil, a dodal, da bi lahko padec tudi v prihodnjem četrtletju že pomenil znak za določen alarm. Sicer pa lahko gre samo za nek cikel, na rezultat bi lahko vplival tudi obseg naročil. "Slovenija je malo gospodarstvo, zato se vsak izpad zelo pozna na številkah," je poudaril. Vpliva lahko že slabši rezultat enega podjetja, je menil.