Gašpar Gašpar Mišič: Ankarančani si zaslužijo, da zadihajo

Kdo je Gašpar Gašpar Mišič v zasebnem življenju?

Odkar sem iz podjetniških voda dregnil v sfero politike, je tudi moje zasebno življenje postalo javno. Od nekdaj sem družbeno aktiven in svoje zasebnosti nisem nikoli skrival. Redke trenutke prostega časa delim z ženo Tatjano in sinovoma Jakobom in Mihom ter našo psičko Lady. Rdeča nit mojega življenja je podjetniška ustvarjalnost in vztrajnost ter izostren občutek za prostor, umetnost in sočloveka.

Zakaj ste se odločili za župansko kandidaturo v Ankaranu?

Za župansko kandidaturo sem se odločil, ker sem prepričan, da si Ankaran in Ankarančani zaslužijo, da zadihajo. Ankaran mora privabljati in biti povezovalen, kar bo možno doseči le s pravilnim pristopom in razvojnim konceptom. Je prelep, da bi bil ujetnik parcialnih interesov tistih, ki ne vidijo preko administrativnih meja. Ankaran in njegovi prebivalci so vsa ta leta bili ujetniki posameznikov, ki vodijo izključevalno politiko in ljudi med sabo delijo.

Čas je, da Ankaran dobi pravo, novo identiteto, ki bo privabljala v njenem mediteranskem in istrskem značaju, prijaznih ljudeh in domačnosti. Ni nam vseeno, kaj se bo po volitvah zgodilo občanom Ankarana, zato prinašamo novo energijo in svežino. Vprašanje je, če si Ankarančani resnično želijo, da Ankaran prevzame ozka interesna skupina posameznikov, ki je vsa ta leta soustvajala probleme. Splošno znano je, da tisti, ki so del problema, ne prinašajo pravih rešitev. Čez čas bodo tudi sami spoznali, da so bili v zmoti in bomo na koncu vsi skupaj sodelovali.

Zakaj bi Ankarančani ravno vam, ki niste domačin, zaupali prvi županski mandat v novonastali občini?

Zato ker sem neobremenjen s preteklostjo, ker sem v svoji podjetniški, družbeni in politični praksi dokazal, da sem človek dejanj. Znam videti celotno sliko in prepoznati razvojni potencial Ankarana, ki predstavlja pomemben del ponudbe širšega območja in novi občini lahko prinese največ, s povezovanjem ter ustvarjanjem dodane vrednosti ponudbe v čezmejnem prostoru.

Skupaj z Ankarančani, ki jim ni vseeno, komu bodo zaupali krmilo občine, želimo negovati dobre medsosedske odnose. Vodimo politiko povezovanja, sodelovanja, sobivanja in soustvarjanja.

Novonastala občina ima svoje specifike. Najprej bo denimo treba organizirati različne občinske službe, na primer komunalo. Kako vi, kot trenutni v. d. direktorja koprske komunale, vidite rešitev tega?

Z vidika racionalizacije, zmanjšanja administracije in birokracije se bomo po zgledu občin v Spodnjem Podravju in nekaterih drugih občin v čim boljši meri poslužili možnosti ustanovitve skupne občinske uprave (http://www.sou-info.si/). Nanjo bomo v skladu z zakonom prenesli naloge prostorskega načrtovanja, zagotavljanja in izvajanja javnih služb, medobčinske inšpekcije, medobčinsko redarstvo, skupno notranjo revizijsko službo in druge naloge, s katerimi zagotavljanjamo izvajanje javnih služb. Enako – povezovalno –bomo pristopili k skupnemu delovanju na področjih izvajanja komunalnih storitev (Komunala Koper), stanovanjske politike (JSS MOK), storitvah vodoskrbe (Rižanski vodovod), kulture (muzeji, Obalne galerije Piran, Pokrajinski arhiv Koper in druge kulturne ustanove), lekarništva (Obalne lekarne), izobraževanja in znanosti (Univerza na Primorskem, osnovne in srednje šole) in drugih področjih, ki so v interesu naših občanov.

Vsa sredstva, ki jih bomo prihranili s skupnim izvajanjem nalog občinske uprave bomo namenili zagotavljanju boljših pogojev delovanja vrtcev, šol, za družbene programe, kulturo, šport, investicije v skupno infrastrukturo, spodbujanje ustvarjalnega duha in kreativnosti ter izboljšanje pogojev za razvoj družinskega podjetništva, ki mu želimo dati posebno veljavo v Ankaranu.

Nikakor ne smemo dovoliti, da bi nova občina s svojim delovanjem povzročila ovire za sodelovanje z vsemi javnimi institucijami in ustanovami ali da bi se poslabšala raven storitev, ki jih občani Ankarana že danes uporabljajo na območju skupne Mestne občine Koper.

Kakšno politiko bi kot ankaranski župan vodili z Luko Koper, glede na to da bo del pristanišča v novi občini?

Zavedam se, da je Luka Koper generator razvoja ne le obalnega območja, temveč celotne države. Zaradi geografske lege bi moral biti razvoj pristaniške, prometne in logistične infrastrukture v interesu tako lokalne skupnosti kot države, kar dosedanja državna politika ni dojela in upam, da kmalu bo.

Vsa odprta vprašanja glede razvoja Luke Koper bomo reševali sporazumno, za skupno mizo. Umaknili bomo vse vložene tožbe in pritožbe, ki ovirajo razvoj okoljsko nespornih dejavnosti Luke Koper. Prenehali bomo z dosedanjo politiko vodstva KS Ankaran, ki z nenehnim nasprotovanjem in pritoževanjem zavira razvoj Luke Koper in njeno konkurenčnost na globalnem trgu.

Kot nadaljevanje realizacije projekta Slovenskega inštituta tehnologij (SIT), s katerim je v času mojega vodenja Luka Koper podpisala pismo o nameri z Univerzo na Primorskem, MOK in podjetnikom Japcem Jakopinom, si bomo prizadevali za umestitev Razvojnega centra Ankaran na območju tretjega pomola. S tem želimo ustvariti razvojno in podjetniško okolje in okrepiti slovensko gospodarsko identiteto v mednarodnem okolju.

V čim večji možni meri bomo podpirali nemoten razvoj pristanišča in doseganje odličnih poslovnih rezultatov, vendar s posebnim poudarkom na varovanju skupnega okolja. Glede dejavnosti, ki v Luki Koper predstavljajo okoljska in varnostna tveganja, bomo sprejeli vse preventivne ukrepe, s katerimi bi zaščitili naše občane, in bili pripravljeni na morebitno ukrepanje v primeru nezgod, za kar si Luka Koper sicer že prizadeva.

Ankaran je kraj, ki je na Obali med najmanj pozidanimi. Bi si kot župan prizadevali, da tudi ostane tak?

Naš koncept razvoja temelji na naravnih potencialih Ankarana kot smiselno navezovanje in nadgradnja že obstoječe infrastrukture in ponudbe obalno-kraškega in čezmejnega območja. Posebno pozornost bomo namenili vključevanju javnosti v pripravo prostorskega načrtovanja, s čimer želimo spodbuditi, da se občani poistovetijo z razvojem Ankarana in razvoj kraja sprejmejo kot svoj osebni razvoj. S tem ne bomo ponavljali napak Dubrovnika, Benetk in vse bolj prisotnega pojava v Portorožu, kjer nekateri prebivalci že čutijo odpor do turizma.

Katere so glavne točke vašega programa? Na kratko.

Neobremenjen pristop k razvoju Ankarana.

Graditev identitete Ankarana, ki privablja. Ankaran se bo uvrstil na seznam svetovno znanih turističnih destinacij. Postal bo prepoznavna destinacija in blagovna znamka z identiteto, ki bo privabljala zaradi svojih naravnih danostih, prijaznosti ljudi, ustreznega okolja za sprostitev mladih, pristne in sonaravne ponudbe, tematsko obarvanega turizma, sodobne športne infrastrukture, ki bo zaradi ugodnih klimatskih razmer omogočala celoletne priprave športnikov na državna in mednarodna tekmovanja.

Ankaran kot dodana vrednost obalnega turizma. Vidimo celotno sliko in prepoznali smo razvojni potencial Ankarana, ki predstavlja pomemben del ponudbe širšega območja in novi občini lahko prinese največ, s povezovanjem ter ustvarjanjem dodane vrednosti ponudbe v čezmejnem prostoru. Sporočilnost politike, ki jo bomo vodili v Ankaranu, bo odmevala v širšem mednarodnem prostoru in sporočala: „Pridite v Ankaran“.

Ankaran kot epicenter kreativnosti in drznih podjetniških idej. Z ustvarjanjem stimulativnega podjetniškega okolja bomo spodbujali razvoj družinskega podjetništva, samozaposlitve in odpiranje novih delovnih mest.

Ankaran kot prostor medgeneracijskega sodelovanja in dopolnjevanja. Z ustreznimi programi in izgradnjo primerne infrastrukture bodo vse starostne skupine imele možnost in priložnost za aktivno življenje.

Ankaran kot skupnost transparentnega prostorskega načrtovanja. Spodbudili bomo, da se občani poistovetijo z razvojem in razvoj kraja sprejmejo kot svoj osebni razvoj.

Ankaran kot učinkovita in racionalna občina. S skupnim opravljanjem nalog občinske uprave z Mestno občino Koper in drugimi občinami ter sodelovanjem z javnimi zavodi in institucijami bomo odpravili birokratske ovire in zmanjšali stroške.