EU sprejela nova pravila o davkih na prihranke

Direktiva o obdavčevanju obresti od prihrankov je politično podporo dobila na vrhu EU konec tedna, danes pa so jo članice še formalno potrdile.

Članice jo morajo v svoje zakonodaje prenesti do 1. januarja 2016.

Konec bančne tajnosti

Preboj pri sprejemanju te direktive je po komisarjevih besedah dokaz širokega zavedanja, da je konec bančne tajnosti in davčne netransparentnosti, ter znamenje, da EU ostaja vodilna v globalnem boju proti davčnim utajam.

Tudi sosede unije, Švica, Liechtenstein, Monako, Andora in San Marino, sedaj sprejemajo dejstvo, da je vprašanje samodejne izmenjave informacij jedro njihovih odnosov z EU na področju obdavčevanja, kar je bilo še pred enim letom nepredstavljivo, je poudaril komisar.

Pogajanja o sporazumih, ki bodo zagotovili samodejno izmenjavo bančnih podatkov s temi državami, se bodo nadaljevala hitro in ambiciozno, je še izpostavil Šemeta in znova obljubil rezultate do konca leta.

Dosje je bil na mizi od leta 2008. Potrebnega soglasja ni bilo mogoče sprejeti zaradi vztrajnega nasprotovanja Avstrije in Luksemburga, ki sta svoj pristanek pogojevala s tem, da se EU najprej dogovori o izmenjavi bančnih podatkov s sosednjimi davčnimi oazami.

Omenjeni državi sta v preteklosti opozarjali, da Evropska komisija doslej v teh pogajanjih ni dosegla zadostnega napredka. V odziv na njune očitke je komisija pripravila poročilo, ki kaže, da pogajanja s peterico dobro napredujejo, in napovedala rezultate do konca leta.

Ta zagotovila, spremembe na notranjepolitičnem prizorišču in predvsem vse večja mednarodna pozornost problemu utaj davkov zaradi krize so omogočili premik.

Unija je nov zagon za odpravo zastoja pri sprejemanju omenjenih pravil dobila lani po medijskem razkritju, kako oligarhi, trgovci z orožjem, politiki in finančni žonglerji iz več kot 170 držav po svetu skrivajo svoje premoženje pred davkarji.

Davčne utaje po izračunu Bruslja stanejo unijo na leto 1000 milijard evrov.