DRUGI TIR STOPA NA REFERENDUMSKO POT: Bo projekt počakal novo politično garnituro?

Kovačič za vložitev referendumske pobude potrebuje 2500 podpisov, že prejšnji teden pa jih je imel zbranih okoli 4000. Po vložitvi podpisov bo moral predsednik DZ Milan Brglez razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za referendum. To bo za Kovačiča precej trši oreh, če mu uspe, pa bo vladni projekt praktično končan.

Na infrastrukturnem ministrstvu in družbi 2TDK so sicer v zaključni fazi priprav za prijavo projekta drugi tir na t. i. blending razpis, ki se izteče 14. julija. Državni sekretar Jure Leben je konec prejšnjega tedna opozoril, da bi bila prijava v primeru vložene referendumske pobude nerelevantna in da ne bi dobili nepovratnih evropskih sredstev, ki jih za izvedbo projekta nujno potrebujemo.

Referendumska kampanja bi Slovenijo stala kredibilnosti

V civilni iniciativi Svet za civilni nadzor projekta drugi tir, v kateri se sicer glede projekta z vlado še naprej usklajujejo, so pa prispevali nekaj podpisov za razpis referenduma, medtem menijo, da v primeru neuspešne prijave to ne bo tako velika izguba, saj vlada iz tega naslova načrtuje pridobiti manj kot 85 milijonov, projekt pa je vreden milijardo evrov.

Vlada si s pripravljalnimi deli za projekt, za katerega se vsi strinjajo, da ga Slovenija nujno potrebuje, prizadeva začeti še letos. Premier Miro Cerar in Leben sta večkrat izpostavila tudi mednarodno podporo projektu, zato bi lahko morebitna referendumska kampanja Slovenijo stala kredibilnosti. Cerar je v pogovoru za STA pozval tudi, naj se projekt ne izkorišča za predvolilno kampanjo.

Zakon o drugem tiru bi prestal referendum

Če bi pobudnikom uspelo izpolniti formalne pogoje za razpis referenduma o drugem tiru, bi na njem verjetno izgubili, če sodimo po izsledkih tokratne ankete Dela, saj bi zakon o drugem tiru podprla več kot polovica vprašanih, dobra petina se še ni znala opredeliti.

Po navedbah Dela ni presenetljivo, da večina anketiranih meni, da referendum na temo drugega tira ni potreben (60 odstotkov), dobra petina pa referendum podpira.

Čeprav bi vladni zakon lahko uspel na morebitnem referendumu, bi bila vlada odgovorna za vse posledice in bes javnosti, če bi se vendarle zgodilo, da bi se začetek naložbe v drugi tir za nekaj časa prestavil zaradi referendumskih aktivnosti in bi Slovenija zaradi tega izgubila več deset milijonov evrov evropskih sredstev.

Pri vprašanju, kdo bi moral biti odgovoren za izgubo evropskega denarja, skoraj 60 odstotkov anketiranih meni, da vlada, da so odgovorni vsi, pravi 16 odstotkov vprašanih, da so odgovorne civilne iniciative, ki formalno zbirajo podpise, jih pravi 11 odstotkov, da opozicija pa šest odstotkov.