DOPOLNILNO ZAVAROVANJE BO UKINJENO. ZAVAROVALNICE KRITIČNE: "To niso težave slovenskega zdravstva!"

Po besedah ministrice s predlogom uvajajo natančno določeno košarico pravic, ki jih sicer ne zmanjšujejo, hkrati pa ukinjajo doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Predlagajo časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške na eno leto. "Smo namreč edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške," je povedala. Določajo pa tudi tako najnižji kot najvišji znesek bolniške.

S predlogom po besedah ministrice zasledujejo cilj, da v obvezno zavarovanje vključijo vse osebe v državi, kot tudi da zagotovijo obvezno zavarovanje za vse otroke. Omejujejo pa zavarovanje partnerjev.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po besedah ministrice ukinjajo na način, "da se uvede obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po solidarnostnem principu". Osnova za odmero bodo bruto dohodki, pri čemer bodo zavezanci razvrščeni v sedem razredov. Najvišji bo plačeval 75 evrov, tisti z minimalno plačo pa bodo odšteli 20 evrov. "Tako bo okoli 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj kot danes plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje," je povedala.

Z vsemi ukrepi bo po besedah ministrice v zdravstveno blagajno do leta 2022 prišlo dodatnih 300 milijonov evrov.

Koalicija je po besedah Kolar Celarčeve osnovni predlog podprla, si bo pa vzela še deset dni časa, da prouči posamezne člene. Zakon bi lahko tako šel v javno obravnavo 1. februarja.

Načrt za skrajšanje čakalnih vrst

Državna sekretarka na ministrstvu Sandra Tušar pa je predstavila enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu v letu 2017. Po njenih besedah je cilj programa doseči, da do konca leta ne bo več pacientov z resnimi obolenji, ki na obravnavo čakajo nedopustno dolgo.

Za izvajanje programa nameravajo zagotoviti 20 milijonov evrov, ki jih bo zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za kar bo razbremenjen plačevanja pripravništev. Slednja bo plačal državni proračun.

Predstavniki zavarovalnic niso v nobeni fazi sodelovali pri pripravi predloga, zato podrobnosti in učinkov predloga zakona ne poznajo, je za STA sporočila direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) Maja Krumberger. Pričakujejo, da bo ministrstvo za zdravje po mesecih čakanja in napovedi slovenski javnosti predstavilo vse izračune, kaj predstavljeni ukrepi pomenijo za državljane in kako jih bodo nove dajatve obremenile.

Predlogi, ki jih je danes predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, so po besedah Krumbergerjeve "morda na prvi pogled všečni", vendar je na podlagi predstavljenega po njenem mnenju težko reči, ali predlogi rešujejo najbolj pereče probleme, s katerimi se sooča slovensko zdravstvo. "Zdi se, da predlog probleme zgolj odlaga v prihodnost," je še zapisala v odzivu za STA.

Opozarjajo pa tudi na kreiranje sistema enega plačnika. Kot so zapisali v SZZ, "en plačnik pomeni monopol, pomeni eno kontrolo, ta pa se nikdar ne izkaže za dobrega". V sistemu več plačnikov bi po njihovem tako imeli veliko več kontrole nad ceno in predvsem nad kakovostjo storitve. Anomalije, kot jih imamo danes, bi se izčistile z delovanjem trga in ne s sprejemom normativnih ukrepov na papirju, so zapisali.

Podobno opozarjajo tudi v Vzajemni, ki ima med dopolnilnimi zavarovalnicami največ zavarovancev. "Glede morebitnih novih dajatev bo moral svoje povedati tudi vsak posameznik, ko bo dobil izračun, koliko več bo s to dajatvijo moral obvezno plačevati," so zapisali v odzivu za STA. Sprašujejo se tudi, ali je monopolizacija financiranja dobra. V najboljših zdravstvenih sistemih po Evropi in v svetu namreč spodbujajo prakso konkurenčnosti, da se morajo tako izvajalci kot zavarovalnice boriti za bolnike in jim nuditi najboljše storitve.

Kot so še zapisali, v Vzajemni menijo, da je zdravstvena reforma sicer nujna, predvsem na strani organizacije zdravstva, ki danes zaradi izjemno dolgih čakalnih dob ni več dostopno za vse. "Najprej moramo poskrbeti za dobro organizacijo zdravstva in jasno opredeliti košarico pravic, ureditev financiranja je šele naslednji korak," so zapisali.

Konkretnejši so bili v Adriatic Slovenici, kjer pravijo, da bi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zavarovalnico pomenila izgubo dela premije zavarovalnice, vplivala pa bi tudi na število zaposlenih. Tudi v primeru drastičnih sprememb pa bodo njihovim zavarovancem nudili hitre, kvalitetne in dostopne zavarovalniške in zdravstvene storitve.

Kot pravijo, predloga zakona danes ne morejo komentirati, saj gradiva še nimajo. "Bojimo se, da predlog sprememb pomeni le odlaganje reševanja pravih težav slovenskega zdravstva na prihodnje čase, kar za čakajoče v vrstah gotovo ne pomeni dobrih novic. Očitno pa ne gre za vsebinsko reformo slovenskega zdravstvenega sistema, saj se ne loteva njegovih pravih problemov, ampak gre bolj za to, kako še bolj obremeniti aktivni del populacije in najbolj tiste segmente, ki ustvarjajo največ dodane vrednosti," so še zapisali.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predloga zakona ne morejo komentirati, ker ga v strokovni službi ZZZS še ne poznajo. Kot so zapisali v odzivu za STA, bodo mnenje podali v okviru javne razprave, ki pa se še ni začela. Na današnji tiskovni konferenci, na kateri je predstavila predlog zakona, je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ocenila, da bi se ta lahko začela 1. februarja.