Cimos Koper – veliko srce majhnega kluba

Rokomet ima v Kopru sicer zelo dolgo tradicijo. Vse se je začelo v drugi polovici petdesetih letih s »TVD Partizan«, kasneje pa z »RK Koper«. Nekaj časa sta v mestu delovala celo dva kluba – Koper in Iplas. Ekipa je najboljše rezultate dosegla v sezoni 1966/67, ko je osvojila osmo mesto v enotni republiški ligi.

Delovanje kluba je v času večkrat zamrlo, zadnja oživitev pa se je zgodila na pobudo Igorja Poklarja, leta 1992. Takrat se je v klubu začela postavitev temeljev za današnji uspehe. Začelo se je s krepitvijo vodstva kluba in načrtnim delom na srednjih šolah.

Klub je kmalu začel nizati prve uspehe v članski konkurenci, ekipa je napredovala v drugo ligo, v sezoni 1999/00 pa se je zgodil največji preobrat. Rokometni klub se je uvrstil v 1. B državno ligo, kot pokrovitelj je vstopila družba Cimos. Začel se je projekt prva liga, ki je bil realiziran v dveh letih.

Od takrat je Cimos hitro napredoval, moštvo je v sezoni 2004/05 prvič zaigralo v Pokalu EHF, leto kasneje je v domačem prvenstvu zasedlo tretje mesto, še leto dni kasneje pa se z drugim mestom uvrstilo v Ligo prvakov.

V sezoni 2008/09 so koprčani osvojili slovenski Superpokal, pokal Slovenije ter drugo mesto v državnem tekmovanju.

Najboljše v zadnjih dveh letih

Zlata doba Cimosa pa sta ravno zadnji dve sezoni. Lani je Cimos osvojil vse kar se je osvojiti dalo, domače prvenstvo, pokal, pa tudi prvo evropsko lovoriko, pokal Challenge.

Letos pa so rokometaši prekosili sami sebe, mimo vseh pričakovanj so se uvrstili med osem najboljših ekip na stari celini. Premagal jih je šele sloviti Atletico (nekdaj Ciudad real), ekipa, ki velja za najboljšo na svetu v zadnjih nekaj letih.

Na spletni stani EHF-a (Evropske rokometne zveze) so zapisali, da je Cimos “majhen klub, ki postaja vse večja senzacija”.

Kako to doživljajo akterji zgodbe?

O tem kako doživljajo pravljico in razcvet koprskega romkometa smo se pogovarjali s tremi akterji zgodbe, trenerjem Fredijem Radojkovičem, vratarjem Gorazdom Škofom in kapetanom Urošem Rapotcom.

Po besedah Radojkoviča stazadnji dve leti res “fantastični, takšni kot bi si jih lahko le želeli”. Pravi, da tega kar trenutno doživlja v Kopru ne bo pozabil, kot se ne pozabi prve ljubezni. “Čeprav srčno upam, da se ta zgodba še ni zaključila in, da bomo v tem tempu nadaljevali.” Radojkovič je sicer Izolan na klopi koprske ekipe, to pa ga glede na rivalstvo prav nič ne moti. “Še vedno se mi zdi, da znamo na Obali držati skupaj, in če ne gre za tekmo med Izolo in Koprom, potem tudi Izolani navijajo za Koper. To se je lepo videlo predvsem na tekmah lige prvakov."

Tudi vratar Gorazd Škof, ki se je ekipi priključil šele letos, se zaveda, da so uspehi ekipe v zadnjem času presegli pričakovanja. Sam je zadovoljen s svojim prvim letom, dejal pa je tudi, da “to kar je dosegel en majhen Koper v zadnjih dveh letih je res fenomenalno.”

Kapetan Uroš Rapotec, ki je dobesedno zrastel s koprskim rokometom in ga mnogi prištevajo med otroke Bonifike, se zaveda, da jim je uspelo nekaj izjemno velikega. “Spomnim se, ko sem začel v osnovni šoli igrati rokomet, danes sem del prve ekipe. Sicer pa je meni kot Koprčanu nekaj najlepšega igrati za domači klub. Ljudje nas podpirajo, vsi se poznamo med seboj, upam, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje.”