Brezovec: Portoroški turizem je destinacija in ne posamezni hotel!

Destinacija, in ne posamezni hotel ali ponudnik, je osnovna celica turizma, je v pogovoru za STA poudaril Brezovec. Kjer se tega zavedajo, imamo uspešne destinacije, ki imajo svoj ugled. Tudi Portorož je vsaj v določenih tržnih segmentih še vedno prepoznavna blagovna znamka, vendar se je treba zavedati, da tudi popularne destinacije s časom lahko izginejo s turističnega trga, dodaja.

Glede na to, da se spreminja tudi redistribucija potrošnje turistov, ki niso več pripravljeni plačati toliko kot nekoč oz. zahtevajo več, se je treba skupaj vprašati, kakšno ponudbo pripraviti in katere ciljne segmente želimo imeti. V slovenskih turističnih destinacijah po mnenju Brezovca manjka tovrstnega razmišljanja in priprave dolgoročnih strategij.

Z "destinacijskim" razmišljanjem, da nisi sam in da je tvoj uspeh odvisen tudi od uspeha ostalih, pa tudi ne bi bilo sedanjih težav z nočnim hrupom, "napačno" strukturo gostov in podobnim, kjer vsak zasleduje le svoje ozke interese.

Glavni izziv: Domačini ne smejo izgubiti posluha za razvoj turizma

"Nepovezana destinacija ni uspešna destinacija," trdi Brezovec. Ob tem opozarja na nevarnost, da domačini izgubijo posluh za razvoj turizma. To se zgodi, "ko se destinacija preveč individualizira, ko na destinaciji od turizma živijo nekateri, ostali pa nimajo od tega nič".

Kot primer, kako poskrbeti, da se to ne bi zgodilo, je profesor na Turistici navedel igralništvo v Portorožu, proti kateremu ni bilo slišati žal besede, saj je Casino podpiral lokalne klube in društva, z njegovim denarjem pa so zgradili avditorij, ceste, letališče.

Na nedavno novico o prodaji hotelskega kompleksa Metropol ne bi smeli gledati s strahom, saj so tovrstne prodaje v tujini nekaj vsakdanjega, meni Brezovec. "Nekdo ne bo stresel x milijonov evrov za to, da bi nagajal destinaciji," zato je po njegovem mnenju bolj kot samo lastništvo pomembno, kako se bo morebitni novi lastnik vključeval v promocijo destinacije in koliko bo kompatibilen z njo.

Če bo morebitni novi lastnik prišel s pravim namenom in ne zato, da bi "ožel" hotele, potem je dobrodošel, tudi zato, ker bi nekoliko decentraliziral stanje, ko namestitvene zmogljivosti na tem območju skoraj v celoti obvladujeta dva akterja, ki skupaj tvorita 20 odstotkov vseh slovenskih namestitvenih zmogljivosti.

Hoteli Bernardin kompleks Metropol sicer prodajajo za slabih 30 milijonov evrov, kar je za Brezovca razmeroma nizka vrednost, čeprav je potrebno upoštevati, da so cene nepremičnin v zadnjih letih padle. Če nujno potrebujejo denar, bo cena lahko še nižja, lahko pa da gre tudi zgolj za testiranje vrednosti hotelskih nepremičnin, saj so ponudbe nezavezujoče, je dodal.

Ni več Skandinavcev, so pa Rusi

Nacionalna struktura gostov se je v Portorožu v zadnjih letih nekoliko spremenila, saj ni več Skandinavcev, ki so sem prihajali s kolonami avtobusov, zato pa so zdaj tu denimo Rusi. Ponudba pa ostaja že desetletje podobna in temelji na morju, kongresnemu turizmu, termalnemu turizmu in igralništvu, vendar gre pri slednjem za produkt, ki iz več razlogov izgublja svojo privlačnost.

Ta dejstva po besedah Brezovca še niso prišla v zavesti turističnih delavcev, tudi zato, ker se pogosto politika turističnega razvoja odvija predvsem po željah hotelirjev, medtem ko so drugi členi prepuščeni, da se sami znajdejo na trgu.

Golf ja, toda ne za vsako ceno

Posamezno igrišče za golf po Brezovčevem mnenju ne bi pritegnilo visokega števila gostov, bi pa lahko bil dodaten produkt na polici portoroškega turizma. Da bi iz Portoroža napravili "golf destinacijo", pa bi morali v zaledju zgraditi tri ali štiri igrišča vključno s spremljajočo infrastrukturo. Brezovec načelno ne nasprotuje igrišču za golf, vendar se mu ne zdi smiselno iti z glavo skozi zid. Nikakor pa ne bi podprl zamisli, po kateri bi z igriščem izgubili soline. Prav te so po njegovih besedah element, ki je v primeru portoroške destinacije premalo izkoriščen in prepoznan.

"Igralnico lahko odpre vsaka destinacija na svetu, golf igrišče lahko naredite povsod, solin pa ne more imeti vsak," doda Brezovec. Ob tem se je treba zavedati, da krajinski park ne bi zmogel masovnega turizma, zato bi se bilo treba usmeriti v tisti segment gostov, ki zna takšno ponudbo ceniti in je zanjo tudi pripravljen več plačati.

Tudi glede športnega turizma je Brezovec prepričan, da je ključna povezanost vseh akterjev. Portorož ima po njegovi oceni vse možnosti za razvoj te dejavnosti, vendar trenutno ni skupnega interesa oz. razmisleka, kako bi šport lahko pomagal "polniti" destinacijo.

Prihodnost je v avtentičnosti

Prihodnost je, tako sogovornik, tudi v doživljajskem turizmu in avtentičnosti, ki lahko nudi turizem na podeželju. "Spanje v hotelu ob portoroški promenadi je enako spanju v hoteli v Nici, Riminiju ali na Djerbi," pravi Brezovec, medtem ko je npr. spanje v majhni hišici, brez elektrike, kjer v košarici dobiš zjutraj zajtrk, doživetje, ki ga ne moreš dobiti povsod.

Tovrstna ponudba bi sicer po njegovem mnenju prišla v poštev za krajše počitnice in ne bi predstavljala glavnega trenda, lahko pa se v prihodnje v takšne oblike nočitev usmeri od 10 pa tudi tja do 20 odstotkov turistov.