Bratuškova prepričana v sprejete ukrepe

Bratuškova je pojasnila, da vseh podrobnosti še ne pozna, ji je pa minister za finance Uroš Čufer že nakazal, v katero smer gredo pripombe Bruslja. Slovenija je namreč na zasedanju evroskupine dobila dva opomina - da mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja in da je pri sanaciji bančnega sektorja kakovost pomembnejša od hitrosti.

Spomnila je, da ukrepi, ki jih vlada predvideva z rebalansom proračuna in so navedeni v programu stabilnosti, veljajo tudi celo prihodnje leto. Ukrepi bodo po njenem mnenju prepričali Bruselj, da je to maksimalen napor, ki ga je ta vlada lahko naredila.

Virant: Slovenija je že dolgo časa na tankem ledu 

Prav tako se ji ponedeljkov pogovor o Sloveniji v Bruslju ne zdi nenavaden. Ob tem je poudarila, da se na nek način strinja z Evropsko komisijo, da je morda boljši kakšen mesec zamika s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Pomen dosedanjih sprejetih ukrepov je izpostavil tudi predsednik DL in minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant. Po njegovem mnenju je Slovenija, kar se tiče javnih financ in bančnega sistema, že dolgo časa na tankem ledu zaradi mnogih napak iz preteklosti. Vladi pa, kot je poudaril, ne preostane drugega, kot da "trdo" dela.

"Če bi ti ukrepi, ki smo jih izpogajali letos maja, veljali skozi celo leto, bi bil prihranek dvakrat večji in bi nam bilo precej lažje," je poudaril minister Virant. Kljub temu pa se strinja, da bo nujno nadaljnje rezanje v proračunske odhodke. Možnosti za to vidi predvsem v discipliniranem zmanjševanju števila zaposlenih v vseh delih javnega sektorja.

Erjavec ne vidi  več prostora za znižanje javnih financ

Prvak DeSUS Karl Erjavec je ob opominu iz Bruslja dejal, da ne vidi več prostora za znižanje javne porabe. Zagotavlja, da DeSUS ne bo pristal na nižanje pokojnin, ne letos ne v prihodnjih dveh letih. "Smo proti znižanju pokojnin, tudi za ceno našega sodelovanja v vladni koaliciji," je bil jasen Erjavec.

Janko Veber (SD) ocenjuje, da gre pri opozorilih iz Bruslja za nestrpnost Evropske komisije do Slovenije, ker "vedo, da Slovenija lahko sama obvlada razmere, v katerih je glede gospodarske in finančne konsolidacije". Medtem pa vodja poslancev SD Matjaž Han pravi, da ga različna sporočila iz Bruslja nekoliko begajo.

Potrebno je pospešiti sanacijo bančnega sistema

Po drugi strani pa so v opozicijskih strankah razlog za opozorila Bruslja iskali predvsem v nezadostnih ukrepih vlade. Opozorila pomenijo, da bo treba znova spremeniti proračun, predvsem pa veliko več storiti na odhodkovni strani, je ocenil poslanec SDS Andrej Šircelj. Kot predsednik upravnega odbora DUTB pa je poudaril, da bo treba pospešiti tudi sanacijo bančnega sistema.

Dejstvo, da je bila Slovenija nenapovedano predmet razprave srečanja finančnih ministrov območja evra, pa po mnenju vodje poslancev SLS Mihaela Prevca govori o tem, da poteze vlade pri rebalansu proračuna niso dovolj ambiciozne. Vladi zato predlaga, da predlog rebalansa za leto 2013 umakne iz obravnave.

"Prepričani smo, da bi enotna podpora koalicijskih in opozicijskih poslancev k bistveno bolj ambicioznemu proračunu pomenila bistveno boljši signal tako slovenski javnosti kot tudi Evropi," je ocenil Prevc.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin meni, da težave pri reševanju slovenskih javnih financ in bančnega sistema nastajajo, ker se vlada te sicer neprijetne naloge loteva selektivno. Po njegovem mnenju bi bilo po opozorilih Bruslja glede ukrepov za znižanje javnofinančnega primanjkljaja nujno zmanjšanje javnega sektorja.

Odzivi so se vrstili tudi med sindikalisti. Vsak dodaten poseg v plače javnih uslužbencev do konca leta 2014 bi pomenil temu primeren konflikt, je v odzivu dejal sindikalist Branimir Štrukelj. Vlada naj "enkrat za spremembo" pove Bruslju, da se je tako dogovorila in da okrog tega ne bo več sprememb, je dodal.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa upajo, da bo vlada pri ukrepanju upoštevala, da se potrošnja in investicije zmanjšujejo ter da bi dodatni ukrepi, ki bi znižali dohodek ljudi, samo še slabili bruto domači proizvod.

GZS: Znižanje javnofinančnega primanjkljaja je nujno

Na Gospodarski zbornici Slovenije se z zaskrbljenostjo strinjajo s ponedeljkovo o oceno evropskih finančnih ministrov, da so razmere v Sloveniji še obvladljive, da pa se čas za ukrepanje izteka. Prepričani so, da je znižanje javnofinančnega primanjkljaja nujno, vendar pa se je tega treba lotiti bolj argumentirano in z več občutka za realnost.

Odzvali so se tudi v DUTB, kjer verjamejo, da se bo zgodil pilotni prenos slabih terjatev NLB na DUTB. "Ko bodo izbrani preizkusni primeri, torej premoženje po ceni, ki je primerljiva s tržno in odslikava zdajšnje razmere v slovenskem gospodarstvu, se bo prenos tudi zgodil," so napovedali.