BOSTE V NEDELJO ODDALI SVOJ GLAS? Anketa kaže na visoko referendumsko udeležbo
Večina volivcev je svoje stališče do vprašanj, o katerih bodo odločali na nedeljskih referendumih, oblikovala že pred začetkom referendumske kampanje. Javnomnenjska raziskava, ki jo je za časnik Delo med 5. in 8. oktobrom izvedla Mediana, kaže tudi na možnost visoke volilne udeležbe med podporniki različnih političnih strank. Velika večina sodelujočih obenem meni, da bodo referendumi v resnici predvsem glasovanje za ali proti vladi.

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija
Na volišča bi lahko odšla več kot polovica vprašanih
Skoraj polovica anketiranih je odgovorila, da se bodo referendumov zagotovo udeležili, nekaj več kot osem odstotkov pa jih je navedlo, da bodo na volišča verjetno odšli. Če bi se te napovedi uresničile, bi lahko bila udeležba med najvišjimi na referendumih po letu 2020.
Raziskava je pokazala, da se nameravajo referendumov v največjem deležu udeležiti podporniki strank Resnica in Levica, med katerimi je udeležbo napovedalo skoraj 60 odstotkov vprašanih.
Med podporniki SDS namerava glasovati 56 odstotkov anketiranih, med volivci SD in Gibanja Svoboda pa je takšnih skoraj 54 odstotkov.
Najmanj poznajo vsebino zakonodajnega referenduma
Med štirimi referendumskimi vprašanji so sodelujoči najmanj seznanjeni z vsebino zakonodajnega referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi, ki je tudi edini med njimi z zavezujočim izidom.
Da njegovo vsebino v celoti poznajo, je odgovorilo 45 odstotkov vprašanih, slabih 32 odstotkov pa jih meni, da so z njo večinoma seznanjeni.
Med podporniki posameznih strank so o svojem poznavanju vsebine najbolj prepričani volivci Resnice, med katerimi je takšnih 72 odstotkov, in podporniki SDS z 61 odstotki. Približno petina vseh sodelujočih je priznala, da dogajanju niso namenjali posebne pozornosti.
Vsebino posvetovalnih referendumov poznajo bolje
Precej več anketiranih meni, da so dobro seznanjeni z vprašanji treh posvetovalnih referendumov.
Pri referendumu o ukinitvi rtv-prispevka je 60 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da njegovo vsebino poznajo v celoti, dodatnih 28 odstotkov pa, da so z njo večinoma seznanjeni.
Da dobro poznajo vsebino referenduma o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela, je navedlo približno 54 odstotkov vprašanih.
Pri vprašanju o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah je bil ta delež za pol odstotne točke nižji.
Tudi pri vseh treh posvetovalnih referendumih med tistimi, ki menijo, da podrobno poznajo referendumska vprašanja, izstopajo podporniki Resnice in SDS.
Večina si je mnenje ustvarila že pred kampanjo
Rezultati raziskave kažejo, da imajo organizatorji referendumskih kampanj pri prepričevanju volivcev omejen vpliv na njihova že oblikovana stališča.
Več kot 37 odstotkov sodelujočih je namreč odgovorilo, da so imeli mnenje o referendumih povsem izoblikovano že pred začetkom kampanje, dodatnih 35 odstotkov pa je imelo svoja stališča oblikovana vsaj deloma.
Za argumente ene ali druge strani je po ugotovitvah raziskave dovzetna le približno četrtina vprašanih.
Med tistimi, ki so imeli jasno stališče že pred začetkom kampanje, je največ podpornikov SDS (55 odstotkov). Sledijo anketiranci z izobrazbo (54 odstotkov), starejši od 65 let (51 odstotkov), redni udeleženci volitev in referendumov (47 odstotkov) ter moški (42 odstotkov).
Bodo politiki upoštevali odločitev volivcev?
Sodelujoče so vprašali tudi, ali pričakujejo, da bo politika upoštevala rezultate referendumskega glasovanja.
Manj kot 15 odstotkov vprašanih verjame, da se bo to zgodilo, medtem ko je delež tistih, ki so prepričani o nasprotnem, le za približno odstotno točko nižji.
Pri tem so se pokazale izrazite razlike glede na strankarsko pripadnost. Med podporniki SDS jih 71 odstotkov verjame, da bo volja ljudi uresničena, osem odstotkov pa jih meni nasprotno.
Med volivci Gibanja Svoboda je slika drugačna. Kar 64 odstotkov jih je skeptičnih glede upoštevanja referendumskih rezultatov, le 15 odstotkov pa jih verjame, da bo politika odločitev volivcev tudi uresničila.
Dve tretjini referendum razumeta kot glasovanje o vladi
Anketa je pokazala tudi, da velik del javnosti tokratne referendume razume kot opredeljevanje do aktualne vlade, ne zgolj do posameznih referendumskih vprašanj.
S trditvijo, da gre v resnici za glasovanje za ali proti vladi, se strinjata približno dve tretjini sodelujočih, medtem ko ji nasprotuje dobra petina.
Skoraj 27 odstotkov vprašanih se s takšno oceno povsem strinja, dodatnih 40 odstotkov pa se jih strinja vsaj deloma.
V nasprotju z nekaterimi drugimi vprašanji pri tem ni bilo večjih razlik med podporniki različnih političnih strank, še poroča Delo.
Raziskava zajela 736 ljudi
Javnomnenjsko raziskavo je za časnik Delo opravila Mediana, in sicer med 5. in 8. oktobrom 2026. V anketi je sodelovalo 736 ljudi.
Vir: STA



Commenti 0
Sii il primo a commentare.